Pri analitični družbi Wedbush Securities so šli najdlje, saj je njen direktor Ian Winner opozoril, da bodo delnice padle kar za 50 odstotkov, če se bo Trump po novembrskih ameriških volitvah preselil v Belo hišo. Winner se je najprej obregnil ob Trumpove načrte, da bo podjetjem in najbogatejšim Američanom znižal davke, kar bi v naslednjem desetletju ameriške vladne prihodke znižalo za gromozanskih 10 tisoč milijard dolarjev. Na drugi strani Trump obljublja večje vojaške izdatke in tudi sicer večje trošenje države. To bi seveda neizogibno vodilo v močno povečan ameriški proračunski primanjkljaj in slabše kreditne ocene. Winner opozarja tudi na Trumpovo sovražnost do priseljencev, kar bi lahko povzročilo tektonske premike na trgu dela, in na njegove predloge o uvedbi višjih uvoznih dajatve za izdelke iz Kitajske, Mehike ... Rezultat vseh teh odločitev bi bil, meni Winner, 50-odstotni padec newyorškega delniškega indeksa S & P 500.

Največja grožnja: Kitajska
Winner pri teh črnih napovedih ni osamljen, saj so ob njem še nekateri analitiki prepričani, da najverjetnejši republikanski kandidat za predsedniško tekmo Wall Streetu ne bi prinesel nič dobrega. Raziskovalci Economist Intelligencea so ugotovili, da bi Trumpov prihod v Belo hišo in njegove nič kaj prijazne ideje o svetovni trgovini svetovnemu gospodarstvu pomenile ravno takšno grožnjo kot džihad. Sestavili so namreč lestvico desetih največjih groženj, ki bi lahko v prihodnje ogrozile stabilnost gospodarstva. Na prvem mestu je naglo kitajsko upočasnjevanje rasti, na drugem rusko posredovanje v Ukrajini in Siriji, sledi valutna in posledično dolžniška kriza držav v razvoju, grexit oziroma kar razpad Evropske unije, nato pa svoje mesto (z istim številom točk kot džihad) že dobi Trump, ki je tako "premagal" nevarnost, da Velika Britanija zapusti EU. Raziskava še ugotavlja, da ima Trump v tekmi za predsednika ZDA veliko manjše možnosti kot Hillary Clinton.

Konjunktura traja že 80 mesecev
Na delniških trgih trenutno ni videti nobenega strahu pred Trumpom. Po katastrofalnem začetku leta so se indeksi veličastno pobrali. Newyorški Dow Jones je v četrtek že presegel vrednost, s katero je začel leto 2016, čeprav je bil po prvih treh tednih kar za 1974 točk v minusu. Izjemen preobrat je posledica več dejavnikov. Cene nafte so silovito okrevale in se od dna odbile za več kot 50 odstotkov (ameriška lahka nafta je ta teden presegla mejo 40 dolarjev), kitajska valuta je prenehala drseti v primerjavi z ameriško (nekateri analitiki so prepričani, da bo imel ravno juan v prihodnje zelo pomembno vlogo pri gibanju ameriških delniških trgov, vsi se seveda bojijo morebitne večje depreciacije), strah pred ameriško recesijo pa se je močno zmanjšal. Čeprav trenutna konjunktura traja že 80 mesecev (povprečen cikel se po 56 mesecih konča), še vedno ni sledov, da bi največjemu gospodarstvu sveta pohajala sapa.

Biki ne stradajo, toda ...
Kako naj torej v teh razmerah ravna povprečni vlagatelj? Branko Železnik (Numerica Partners) je za Finančne krivulje povedal: "Glede na trenutne negotove razmere se vlagatelju ki dogajanja ne spremlja redno, poraja precej vprašanj, kako varno naložiti denar. Razviti trgi, zahodni, so v preteklih letih dosegali stalno rast. Ta bikovski trend se je letos začel lomiti in vprašanje, ali ne bo prevladal medved. Centralne banke nadaljuje ekspanzivno politiko, tako da borzni biki ne stradajo, a na drugi strani se zdi, da se tudi medved prebuja. Sam ne vidim nevarnosti za recesijo v ZDA in Evropi, kar bi zlomilo borze, a vseeno previdnost pri izbiri delnic ne bo odveč. Izogibal bi se energetskemu in bančnemu sektorju. Nizke cene nafte in negativne obresti tem podjetjem škodujejo, a paradoksalno lahko prav te delnice na dolgi rok prinesejo nadpovprečne donose, če se bodo cene nafte in obrestne mere dvignile."

Trgovanje z nafto le za "fante špekulante"
Kaj pa trgi v razvoju in surovine? "Azijski trgi v razvoju v zadnjih letih niso bili deležni takšne rasti razvite zahodne borze in tečaji so na nizkih ravneh, kar bi lahko prineslo lepe zaslužke. Pri surovinah je tako, da se nafta pri 40 dolarjih zdi poceni, ni pa nujno, da je res tako. Jaz še ne bi stavil na ta sektor. Zdi se mi, da je nafta primernejša le za dnevna trgovanja, saj cena preveč niha v obe smeri. Skratka, to je le za 'fante špekulante'. Zlato spet predstavlja varno pribežališče. Sam ga ne vidim kot dobro naložbo za plemenitenje premoženja. Če strnem: zdaj so morda dobri časi za vlaganje, če seveda verjamemo v zgodbo in smo dolgoročni vlagatelj," je dodal Železni.

Weidmann ni naklonjen ideji o helikopterskem denarju
Precej pozornosti je zadnji teden vzbudila ideja o helikopterskem denarju, ki jo je omenjal glavni ekonomist Evropske centralne banke Peter Praet. V izjemnih razmerah, je prepričan, bi lahko pri ECB-ju uporabili tudi te politiko, da bi z določenim zneskom, ki bi ga dobil vsak državljan Evropske unije, spodbudili potrošnjo in s tem inflacijo. Program kvantitativnega sproščanja, za katerega bo šlo po novem mesečno 80 milijard evrov, namreč pravih rezultatov ne daje. A tej ideji ni prav nič naklonjen predsednik nemške centralne banke Jens Weidman. V intervjuju je povedal, da se mu zdi to nesmiselno in gre za mešanje monetarne in fiskalne politike, ki ni v skladu z neodvisnostjo centralne banke. "Helikopterski denar ni mana z nebes, ampak bi to v resnici naredilo veliko luknjo v bilančno vsoto centralnih bank, ki bi jo morali naposled pokriti davkoplačevalci," je povedal Weidmann.