"Ceno nafte bo v naslednjem tednu najbolj krojilo dogajanje v Dohi, kjer se bodo 17. aprila zbrali predstavniki držav izvoznic nafte, ki v svetovni proizvodnji presegajo 60-odstotni tržni delež. Pričakovanja vlagateljev so visoka. Odkar je bilo to srečanje napovedano, je cena nafte poskočila za 35 odstotkov. Glavna tema pogovorov naj bi bila zamrznitev načrpanih količin in posledično zmanjšanje ponudbe nafte, kar naj bi dodatno blagodejno vplivalo na rast cene nafte. Da so izvoznice nafte pod veliko pritiskom, je sporočila tudi bonitetna agencija Fitch, ki je prvič v zadnjih 12 letih znižala bonitetno oceno Savdske Arabije, kot glavni razlog pa navedla nizko ceno nafte in posledično nižje proračunske prilive," je povedal Matej Rigelnik iz Triglav Skladov.
Preobrat junija, a ne zaradi Opeca
Vprašanje je, ali bodo vse članice Opeca res podprle dogovor o zamrznitvi količin pri januarskih ali februarskih vrednostih in predvsem ali ga bodo spoštovale, saj veliko držav iz meseca v mesec črpa rekordne količine. Pri londonski raziskovalni družbi Energy Aspects napovedujejo, da bo trg z nafto prenasičen le še do junija. Vzrok za preobrat po njihovem mnenju ne bo Opecov dogovor, ampak manjše črpanje v državah, ki niso ravno v središču pozornosti, to so države Latinske Amerike, Azije in vzhodne Evrope. V ZDA je medtem proizvodnja še vedno precej visoka in ostaja nad devetimi milijoni sodov dnevno. Od lanskega vrha (aprila) v ZDA vsak dan načrpajo le 700 tisoč sodov nafte oziroma sedem odstotkov manj.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (12. april):

Včeraj lepa rast v New Yorku in Frankfurtu
Vsekakor pa rast nafte, ki je v zadnjem tednu očitna (samo včeraj se je brent podražil za pet odstotkov in dosegel 44,80 dolarja), pomaga delniškim trgom, ki se niso preveč ozirali na slab začetek sezone objav četrtletnih poslovnih rezultatov ameriških družb (Alcoa je v ponedeljek razočarala analitike). Newyorški Dow Jones (17.721 točk) se je včeraj povzpel za okrog odstotek, podobno tudi frankfurtski DAX30 (9.761 točk). Analitiki pri banki HSBC verjamejo, da imajo evropske delnice več prostora za rast kot delnice na preostalih razvitih trgih, čeprav je letošnja zgodba negativna. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 je za skoraj 10 odstotkov v minusu.

Apple bi zlahka kupil italijanski bančni sistem
Včeraj je sicer solidno podobo razvitih evropskih borz spet pokvaril skoraj štiriodstotni padec indeksa italijanskih bančnih delnic. Matej Rigelnik: "Italija je kot ena zadnjih članic EU-ja začela sistemsko sanacijo lastnega bančnega sistema. Družba Atlante naj bi italijanskim bankam pomagala pri premagovanju gromozanskega kupa slabih posojil. Po podatkih tamkajšnje centralne banke znaša obseg slabih posojil več kot 360 milijard evrov. Delnice bank s sedežem na Apeninskem polotoku so samo v tekočem letu izgubile več kot 40 odstotkov vrednosti. Celotna tržna kapitalizacija italijanskih bank znaša manj kot 80 milijard evrov, kar je sedemkrat manj, kot znaša tržna kapitalizacija Appla. Apple bi lahko z nekaj več kot tretjino denarja, ki ga ima na računih, pokupil celoten italijanski bančni sistem."

Letošnja svetovna gospodarska rast 3,2-odstotna
Mednarodni denarni sklad je včeraj znižal oceno svetovne gospodarske rasti. Ta naj bi bila po zadnji oceni 3,2-odstotna, potem ko je januarska napoved govorila o 3,4-odstotni rasti. IMF opozarja, da se ZDA spoprijemajo s šibkejšim izvozom in upočasnjevanjem naložb, Japonska z višjim davkom na porabo, države, ki so zelo odvisne od surovin, pa si še niso opomogle po padcu široke palete surovin, od nafte do pšenice. Takšne napovedi so še dodaten razlog za previdnost vlagateljev, zato ne čudijo rezultati ankete banke Bank of America med upravljavci premoženja. Ti so marca delež denarja v svojih portfeljih povečali s 5,1 na 5,4 odstotka, kar je le malce manj od februarskega 15-letnega vrha (5,6 odstotka).