November je za zdaj zvest svoji tradiciji, da v tem mesecu delnice na Wall Streetu pridobivajo. Še vedno so v ospredju ugibanja, kako bo Fed vodil politiko obrestnih mer oziroma ali bo doktrina o daljšem obdobju visokih obrestnih mer ("higher for longer") povzročila recesijo. Trenutne napovedi kažejo, da ameriška centralna banka na decembrski seji ne bo zvišala obrestne mere in da je vrh že dosežen, kar pa bo seveda odvisno od inflacije. Predsednik Fedove podružnice v Minneapolisu Neel Kashkari poudarja, da še ne moremo razglasiti zmage nad inflacijo in da Fed čaka še nekaj dela. To je malce ohladilo borznike, ki so prejšnji teden (predvsem po objavi malce šibkejših oktobrskih podatkov z ameriškega trga dela) morda prehitro sklepali, da ni več nobenega vzroka, da bi Fed še naprej zviševal obrestne mere, ki so že tako na najvišji ravni v zadnjih 22 letih.

Slovenski blue-čipi bodo predstavili sveže rezultate poslovanja
Sezona četrtletnih objav se v ZDA počasi končuje, saj je že več kot 80 odstotkov podjetij v indeksu S & P 500 sporočilo rezultate. Če so analitiki pred enim mesecem pričakovali, da bo padec dobička v povprečju 0,3-odstoten, se razpleta veliko bolje, saj imajo ameriška podjetja za povprečno 3,7 odstotka višji dobiček kot v istem lanskem obdobju. Na Ljubljanski borzi se sezona objav devetmesečnih poslovnih rezultatov šele začenja. Danes bo številke predstavil Telekom (v zadnjem mesecu in pol se je tečaj delnic povzpel za 13 odstotkov), v četrtek NLB, v petek Petrol in prihodnji četrtek Krka, če omenimo nekaj največjih domačih podjetij. Seveda bo zanimivo slišati, ali v oteženih razmerah poslovanja (višje obrestne mere, inflacija, geopolitične napetosti ...) slovenski blue-čipi sledijo svojim zastavljenim ciljem za letošnje leto. Indeks SBITOP je sicer letos v prvi polovici leta nadomestil lanske 17-odstotne izgube, a je avgusta ob katastrofalnih poplavah doma (in ohlajanju borznega zaleta na tujem) sledil preobrat. Kljub vsemu je SBITOP trenutno slabih 13 odstotkov višje kot ob vstopu v leto 2023.

Izzivov toliko kot morda še nikoli
V razmerah, ki trenutno vladajo v svetu, je težko biti optimist. Na investicijskem vrhu finančnikov v Hongkongu je bil poudarek na izzivih, ki čakajo finančne trge v bližnji prihodnosti, pri čemer je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu vladalo mračno razpoloženje. "Najbolj me je strah novih geopolitičnih trenj," je dejal glavni izvršni direktor Deutsche Banka Christian Sewing. Bob Prince iz družbe Bridgewater Associates Bob Prince je opozoril, da trgi podcenjujejo to, da bodo obrestne mere na visokih ravneh vztrajale dlje od pričakovanj, medtem ko je David Solomon iz Goldman Sachsa zaskrbljen, ker je proračunski primanjkljaj v ZDA vse večji, prav tako javni dolg. Skratka: svet je bolj zapleten in poln izzivov kot kdaj koli prej, priča smo dvema vojnama, deglobalizaciji, nestabilnim finančnim trgom, številni pa ob visokih obrestnih merah opozarjajo tudi na rast bančništva v senci, kar bi lahko bilo naslednje krizno žarišče.

Hedge skladi zelo dejavni na nakupni strani
Kljub vsem tem skrbem je predvsem prejšnji teden (delniški indeksi v New Yorku so pridobili tudi več kot šest odstotkov, kar je letošnji rekord) "pametni denar" pritekal v delniške naložbe. Kot so sporočili analitiki iz banke Bank of America, so bili hedge skladi prejšnji teden glavni kupci delnic, in sicer predvsem prek nakupov ETF-skladov. "Hedge skladi (z največjim prilivom po juniju) in institucionalni vlagatelji so bili neto kupci, medtem ko so bili mali vlagatelji prvič po septembru neto prodajalci delnic," so zapisali. Zanimivo bo videti, kdo ima tokrat prav, "smart money" ali mali vlagatelji, ki so bili tudi po podatkih Ameriškega združenja malih vlagateljev v zadnjih dneh oktobra oziroma prvih dneh novembra tako medvedje razpoloženi kot še nikoli letos: 50,3 odstotka zasebnih vlagateljev je namreč v anketi odgovorilo, da v roku pol leta pričakuje padanje delniških tečajev.

Cene nafte najnižje po koncu avgusta
Da so veliki igralci pogosto na pravi strani, se je pokazalo na naftnem trgu, ko so hedge skladi avgusta vse bolj krepili svoje dolge pozicije, sledila pa je precejšnja rast cen surove nafte. Krivulja se je sicer v zadnjih dveh tednih obrnila vidno navzdol, saj je vrednost nafte zdrsnila za več kot 10 odstotkov in končala najnižje po koncu avgusta. Ameriška lahka nafta je zdaj precej pod 80 dolarji, brent pa se še drži nad to mejo. Trgovci pozornosti ne posvečajo več toliko ponudbi (Savdska Arabija in Rusija sta konec tedna potrdili, da ostajata zvesti svojim nameram o zniževanju črpanja do konca letošnjega leta, strahu pred še večjimi napetostmi na Bližnjem vzhodu pa ni opaziti) kot povpraševanju. Tu glavno skrb povzročata Evropa, ki je na pragu recesije, in Kitajska, kjer so makroekonomski podatki še naprej slabši od pričakovanj. Izvoz že pol leta neprekinjeno upada, oktobra se je znižal za 6,4 odstotka glede na lanski oktober.