Predvsem tehnološki sektor izstopa. V zadnjem desetletju je indeks NASDAQ prehodil pot od 4250 točk do današnjih 16.857. To je skoraj 15-odstotna povprečna letna donosnost; realna donosnost je seveda zaradi inflacije nekoliko nižja. Vrednotenja so zelo visoka, dividendna stopnja manj kot 1,4-odstotna, kar je v primerjavi z donosnostjo 10-letne obveznice (4,34 %) zelo malo. Le v primeru, da bodo dobički podjetij še naprej tako lepo naraščali in bo gospodarska rast visoka, so takšna vrednotenja upravičena, v nasprotnem primeru bo potrebna temeljit popravek delniških tečajev navzdol. Pri Wells Fargu ostajajo optimistični. Čeprav je indeks S & P 500 letos pridobil 10 odstotkov (lani pa 25), strankam svetujejo, naj ostanejo investirani v ameriškem trgu, saj je bila predstava indeksa S & P v volilnem letu in tudi še v letu pozneje praviloma zelo spodbudna.

Več potenciala v Evropi kot v ZDA?
Pri švicarski banki UBS analitiki menijo drugače in svetujejo, naj vlagatelji dolgoročno raje kot na ameriške stavijo na evropske trge, saj utegne Evropa vstopiti v zlato obdobje, pri čemer uporabljajo angleško besedo "goldilocks" (zlatolaska), kar je sinonim za idealne razmere. Evropa naj bi ob ECB-jevih znižanjih obrestnih mer dočakala višjo gospodarsko rast, medtem ko utegnejo ZDA v boju proti inflaciji še dolgo držati obrestne mere na visoki ravni. V Evropi se tako odpira več naložbenih priložnosti. Pri UBS-ju omenjajo britanske delnice malih in srednje velikih podjetij, ki po brexitu še niso okrevale, pa številne sektorje, ki so ugodno ovrednoteni: sektor javnih storitev, obrambni sektor, medijska podjetja ... Med priporočili, ki sicer ni vezano striktno na Evropo, so tudi delnice rudnikov zlata, ki bi lahko ob potencialni ameriški stagflaciji in nadaljnjim kitajskim nakupom zlata občutno pridobivale.

Tokijski trg v 80. letih cvetel, nato pa dramatično izgubljal
Če je res nastopil čas, ko je treba zmanjšati izpostavljenost do newyorškega delniškega trga, je seveda sila nehvaležno vprašanje, je pa zgodovina polna primerov, ko so se trendi na določenem trgu kruto obrnili. Prestavimo se na primer v december 1989. Japonsko gospodarstvo je bilo na polnih obratih, podjetja so prevzemala ameriške konkurente, njihova visoka tehnologija je zasenčila preostali svet. V desetletju do leta 1989 je tokijski delniški trg letno rasel z osupljivo 21-odstotno rastjo, ameriški pa s 17,5-odstotno. Le kdo bi si takrat drznil pomisliti, da se bodo razmere tako dramatično spremenile – ob poku nepremičninskega balona in izgubljenem desetletju, ki je sledilo, se je vrednost indeksa NIKKEI do konca leta 1999 več kot prepolovila, medtem ko je indeks S & P 500 med decembrom 1989 in decembrom 1999 poskočil za več kot 300 odstotkov.

Preplah v Indiji
V zadnjih letih je ne radarju vlagateljev indijski delniški trg, kamor so številni tujci preselili denar iz Kitajske, ki je ob številnih težavah (predvsem nepremičninskega sektorja) izgubila zaupanje. V torek se je sicer v Indiji zgodil mini pretres, saj je indeks NIFTY 50 padel za šest odstotkov, kar je največ po začetku epidemije marca 2020, saj stranka premierja Narendre Modija na volitvah, kot vse kaže, ne bo zmagala s takšno večino, kot so napovedovali. Blue-čipi so bili zaradi pričakovanj o gladki Modijevi zmagi v ponedeljek še rekordno visoko, čeprav so se tuji vlagatelji v zadnjih dveh mesecih umikali s trga. Aprila so odprodali za neto milijardo dolarjev delnic, v maju pa za več kot štiri milijarde. Gre sicer za majhen delež (tujci imajo v lasti za 900 milijard dolarjev indijskih delnic), a dogajanje vendarle kaže, da se navdušenje ohlaja.

Pomarančni sok ... brez pomaranč?
Na trgu surovin velja omeniti nafto in pomarančni sok. Cene nafte so v torek zdrsnile peti dan zapored. Ameriška lahka nafta WTI je padla na 73,5 dolarja, kar je najmanj v zadnjih štirih mesecih. Brent se je od prejšnje srede pocenil za osem odstotkov in pogledal pod 78 dolarjev za 159-litrski sod. Naftni trgovci se bojijo, da se bo ob koncu leta svetovna ponudba nafte zvišala, na drugi strani pa bo povpraševanje zaradi ohlajanja ameriškega gospodarstva šibkejše (maja se je proizvodna dejavnost v ZDA dodatno upočasnila). Članice kartela Opec+ so se v nedeljo dogovorile, da omejitev črpanja nafte podaljšajo v prihodnje leto. Pri pomarančnem soku so se terminske pogodbe vendarle malce odmaknile od rekorda, a ostajajo približno 100 odstotkov višje, kot so bile še pred letom dni. Brazilija in Florida, vodilni izvoznici te surovine, se namreč soočata z manjšim pridelkom pomaranč, proizvajalci pa že napovedujejo, da bodo poskušali poiskati nadomestek za pomaranče.