Berlin je za obdobje 2016-2019 predvidel le deset milijard evrov za naložbe, zlasti Italija in Francija pa pozivata k večjemu državnemu trošenju, s čimer bi po klasičnem keynesianskem pravilu povečali agregatno povpraševanje. Weidmann je spet zatrdil, da bodo evropsko gospodarsko rast zagnale le strukturne reforme in večja konkurenčnost in da pri tem kaj dosti ne more pomagati niti Evropska centralna banka. Zanimiva je Weidmannova opazka, da Evropa poseben mini spodbujevalni paket zadnje dni dobiva v obliki cenejših energentov. Očitno se Weidmann ne boji deflacije oziroma ima takšno zniževanje cen, ki je posledica pozitivnega ponudbenega naftnega šoka, za dobrodošlo.

V četrtek nova seja ECB-ja
Oktobra je bila brezposelnost v evrskem območju peti mesec zapored 11,5-odstotna, inflacija na letni ravni pa novembra 0,3-odstotna, kar je petletni minimum. To povečuje pritisk na Evropsko centralno banko, ki bo v četrtek na redni seji zelo verjetno najavila nove ukrepe za povečevanje likvidnosti. Predsednik ECB-ja Mario Draghi je pred dnevi povedal, da želi čim hitreje spodbuditi inflacijo. Morda bo celo najavil program odkupovanja državnih obveznic, znan po kratici QE (kvantitativno sproščanje). S tem programom je ameriški Fed vse od finančne krize povečeval količino denarja v obtoku (program je dokončno opustil prejšnji mesec), medtem ko je bilo v Evropi zlasti iz Nemčije vedno preveč nasprotovanj.

DAX le nekaj točk od meje 10 tisoč
Vsi ukrepi največjih centralnih bank so še bolj kot gospodarstvu pomagali delniškim trgom, ki so letos "preživeli" tudi vse jesenske šoke (Ukrajina, Bližnji vzhod, ebola, konec ameriškega programa QE). Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je tako v zadnjem tednu le na nekaj točk približal meji 10 tisoč točk, s čimer je od rekorda oddaljen le še pol odstotka. V samo šestih tednih se je vrednost indeksa DAX povzpela za dvajset odstotkov. Tudi na Wall Streetu je veselo. Indeks Dow Jones se je na tedenski ravni povzpel že šestič zapored. Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju po zadnji oceni poraslo celo za 3,9 odstotka. V drugem četrtletju je bila rast 4,6-odstotna. Tako visoke rasti v dveh četrtletjih zapored v ZDA ni bilo že od druge polovice 2003.

Rubelj na novi rekordno nizki vrednosti
Glavna novica na finančnih trgih je bila povezana z odločitvijo Opeca, da ne bo znižal kvot za črpanje nafte, kar je povzročilo strmoglavljenje cen nafte. Ameriška lahka nafta je samo v petek padla za deset odstotkov, na okrog 66 dolarjev, medtem ko je brent prvič po štirih letih zdrsnil pod 70 dolarjev. Na borznih parketih so bile zato največje poraženke delnice naftnih podjetij, podražile pa so se delnice letalskih družb, saj bodo njihovi stroški nižji. Tržna kapitalizacija evropskih naftnih velikanov se je po Opecovem sestanku znižala za več kot 50 milijard dolarjev. Posledice cenejše nafte so občutile tudi nekatere valute. Ruski rubelj je na novi rekordno nizki vrednosti, norveška krona pa je v primerjavi z dolarjem in evrom na petletnem dnu.

Nafta še vedno dražja od povprečja zadnjih desetletij
Od poletnega vrha so cene nafte zdaj oddaljene že 35 odstotkov. Kako daleč lahko nafta še pade? V skoraj dveh desetletjih do leta 2005 je bila cena nafte med 20 in 40 dolarjev za 159-litrski sod. Povprečna (inflaciji prilagojena) cena zahodnoteksaške lahke nafte je bila po letu 1970 okrog 55 dolarjev, kar je še vedno precej manj od današnjih 66 dolarjev. Da Opec ni znižal proizvodnih kvot, je morda presenetljivo le na prvi pogled. Pojavljajo se namreč teorije, da želi Zahod z nizko ceno nafte "nagajati" Rusiji in jo spraviti na kolena, eden od motivov za Opecovo odločitev pa naj bi bil tudi v tem, da z nižjimi cenami onemogoči drago proizvodnjo v Severni Ameriki, ki je dobičkonosna le v primeru visokih cen nafte. Če bi ti proizvajalci izobesili belo zastavo, bi bila to za članice Opeca dobra novica. Njihovo razmišljanje je torej precej bolj dolgoročno kot kratkoročno.

Zanimive delnice Uniorja
Teden na Ljubljanski borzi ni bil prav razburljiv. Indeks SBITOP (813 točk) je v petih dneh izgubil 0,11 odstotka. Največ prometa je bilo znova z delnicami Krke, ki so se pocenile za 1,18 odstotka na 58,80 evra. Med blue čipi so se podražile le delnice Luke Koper, in sicer za 2,5 odstotka na 24,40 evra. Andrej Zakotnik iz GBD-ja je za STA izpostavil delnice Uniorja iz Zreč, ki so se v primerjavi s prejšnjim petkom podražile za 5,63 odstotka na 8,45 evra: "Unior je dobiček v prvih treh četrtletjih povečal za kar 83 odstotkov, in to kljub manjšim prihodkom. Glede na to, da je podjetje na seznamu 15 podjetij, ki jih država prodaja, bo zanimivo spremljati ceno v prihodnje."