Letos je evro dosegel že 1,25 dolarja (to je 20 odstotkov več kot pomladi 2017), analitiki pa so takrat napovedovali nadaljnjo krepitev evra. Toda obrnilo se je drugače in včeraj je evro zdrsnil na 1,1838 dolarja. Zakaj evropska valuta izgublja? V teoriji predvsem zaradi politike obrestnih mer: pričakovati je, da bo Fed letos še trikrat zvišal temeljno obrestno mero, v letu 2019 pa naj bi sledili še trije dvigi. Evropska centralna banka v tem procesu precej zaostaja, šele konec leta naj bi opustila program odkupovanja obveznic, poleti ali jeseni 2019 pa bo šele pripravljena na dvig obresti. Ker kapital išče države z višjimi obrestmi, je torej logično, da so ZDA in s tem dolar v prednosti.

Precej višja verjetnost za recesijo v Nemčiji
A vsa ta pričakovanja niso nič novega, zato lahko razloge za močnejši dolar prej iščemo v svežih makroekonomskih objavah. Lanska gospodarska rast je bila v evrskem območju tako kot v ZDA 2,3-odstotna, letos pa je pričakovati slabši dosežek. To sta nakazala že uvodna meseca, saj je januarja in februarja industrijska proizvodnja padla, prav tako podjetniško zaupanje, zalet pa izgublja tudi indeks nabavnih menedžerjev PMI. V Nemčiji se je verjetnost za recesijo (izračunana na podlagi različnih makroekonomskih kazalnikov) aprila zvišala na 32 odstotkov, potem ko je bila mesec prej verjetnost le sedemodstotna. Delno je k temu prispeval tudi močnejši evro, ki je nekoliko prizadel izvoznike, gonilno silo nemškega gospodarstva.

Občutno višja donosnost ameriških obveznic
Na slabitev evropske valute vplivajo še politično dogajanje v Italiji (krepi se možnost predčasnih volitev) in zadnji inflacijski podatki. V ZDA se inflacija močno približuje ciljni dvoodstotni vrednosti, v Evropi pa še zdaleč ni tako, čeprav nafta dosega najvišje ravni v zadnjih treh letih in pol. Prav jutri bodo v ZDA objavili podatke o aprilski rasti cen. Ker je inflacija mati vseh tveganj na finančnih trgih, utegne podatek nekoliko premešati karte. Tudi gibanja na obvezniških trgih kažejo, kako različna so pričakovanja vlagateljev glede inflacije in obresti na obeh straneh Atlantika. Donosnost dveletne nemške obveznice je minus 0,58 odstotka, donosnost primerljive ameriške plus 2,50 odstotka. Razlika v višini več kot treh odstotnih točk je nenavadna in je finančni trgi niso videli že več kot 30 let.

Vrednosti največjih kriptovalut in tedenska sprememba, 8. maja ob 20.30:

Vrnitev v normalno stanje je lahko tudi past
Vlagatelji na Wall Streetu medtem še bolj budno spremljajo, kaj se dogaja z desetletno ameriško obveznico. Pred dnevi je njena donosnost za nekaj ur presegla psihološko mejo treh odstotkov, kar se je še pred kakima dvema letoma zdelo skoraj nepredstavljivo. Spomnimo, da se je takrat po vsem svetu z obveznicami v skupni vrednosti 10 bilijonov dolarjev trgovalo pri negativni obrestni meri, kar pomeni, da so se kupci sprijaznili z izgubo, ki jo bodo imeli, če obveznico držijo do dospetja. Rast donosov obveznic sicer pomeni vrnitev v normalno stanje, sočasno pa tudi grožnjo prezadolženim podjetjem in državam. Na to je prejšnji mesec opozoril tudi Mednarodni denarni sklad. Zadolženost je namreč zdaj celo višja kot ob vrhuncu finančne krize leta 2009!

Gates bi bitcoine kvečjemu "shortal"
Bitcoin je konec prejšnjega tedna odločno krenil proti 10 tisoč dolarjem (do te meje je zmanjkalo le kakih 20 dolarjev), nato pa doživel desetodstotno korekcijo. Včeraj je zdrsnil tudi pod 9.000 dolarjev. Sloviti vlagatelj Warren Buffett je izjavil, da je bitcoin špekulacija, ne pa naložba, primerjal ga je celo s podganjim strupom, kritikam virtualnih valut pa se je pridružil še Bill Gates, kar je tudi negativno vplivalo na trg. "Pri tej naložbi gre za teorijo večjega norca. Če bi bilo to enostavno, bi kriptovalute kupoval na kratko (shortal)," je povedal soustanovitelj Microsofta in jasno signaliziral, da ne verjame v rast kriptovalut.

Goldman Sachs se pridružuje kriptoigri
Ob ostrih puščicah milijarderjev pa ne gre spregledati tudi nekaterih pozitivnih novic. Banka Goldman Sachs tako obljublja, da bo v nekaj tednih omogočila trgovanje z opcijskimi pogodbami, vezanimi na bitcoin. Že oktobra je Lloyd Blankfein (prvi mož Goldman Sachsa) napovedal, da se bo banka vključila v posel s kriptovalutami, zdaj to postaja resničnost, Goldman Sachs pa bo prva banka na Wall Streetu, ki je na ta način priznala bitcoin. Omenimo še, da se bo v petek v New Yorku začela prva konferenca Blockchain Week. Trajala bo do 17. maja. Na dogodku pričakujejo do 5.000 udeležencev, za vse, ki verjamejo v kriptovalute, pa je vsekakor spodbudno, da bodo o njih več dni razpravljali tudi v finančni prestolnici sveta.