Wall Street se od leta poslavlja z ekstremnimi nihanji. Potem ko je Dow Jones prejšnji teden izgubil 6,8 odstotka, kar je največ po oktobru 2008, se je v ponedeljek razprodaja nadaljevala v še hujšem ritmu, vsi indeksi pa so se pogreznili v medvedje območje, saj so bili že več kot 20 odstotkov pod rekordom. Dow Jones je padel za 653 točk oziroma za 2,9 odstotka, kar je bil celo največji padec na predbožični dan v 122-letni zgodovini tega delniškega indeksa. V sredo, dan po božiču, je sledil veličasten preobrat, saj se je Dow prvič v zgodovini v enem dnevu skatapultiral več kot tisoč točk više (oziroma pet odstotkov). Delnice, znane po kratici FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Google), so se še posebej močno podražile, tako da se je njihova skupna tržna vrednost povzpela za skoraj 164 milijard dolarjev. V enem dnevu se kaj takšnega še ni zgodilo.

Miren božič? Na borzah ne ...
Kot da dva ekstremna dneva še nista bila dovolj, je v četrtek Dow Jones po izrazito negativnem štartu (–2,67 odstotka) dan končal za 1,1 odstotka više. Takšnen preobrat mu znotraj enega dneva ni uspel vse od oktobra 2011. Tudi v petek ni bilo "miru": Dow Jones je na koncu dneva hitro izgubil več kot 300 točk in teden končal pri 23.051 točkah. Brutalno, bizarno, osupljivo, tako so borzniki komentirali teden, ki je namesto božičnega miru na borze prinesel izjemno volatilnost. Končna bilanca tedna je vseeno pozitivna: v primerjavi s prejšnjim petkom je namreč ta elitni indeks porasel za 2,8 odstotka, tehnološki Nasdaq pa se je zvišal za štiri odstotke. A to ne bo dosti izboljšalo črne decembrske slike. Trenutno je Dow Jones v tem mesecu za deset odstotkov v minusu in, če se jutri ne zgodi kaj nenavadnega, bo Wall Street doživel najslabši december po letu 1931, ko je Dow padel za 17 odstotkov.

Visokofrekvenčno trgovanje in Volckerjevo pravilo
Kaj je vzrok za takšno volatilnost delnic, poleg že znanih dejstev o Fedovem višanju obresti, ameriško-kitajski carinski vojni, pričakovanjih o precej nižji gospodarski rasti v letu 2019 in zaprtju ameriške vlade? Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je v intervjuju za Bloomberg poudaril, da je treba vzroke za silovita nihanja iskati v visokofrekvenčnem trgovanju, za katerimi stojijo superračunalniki, ki z izjemno hitrostjo izvršujejo transakcije, pa tudi v Volckerjevem pravilu, ki je bilo sprejeto po finančni krizi in ki med drugim komercialnim bankam prepoveduje trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun. A dejstvo je tudi, da vlagatelji delniškim trgom obračajo hrbet: pred dnevi objavljena raziskava banke Bank of America Merryl Linch je pokazala, da so vlagatelji tako ekstremno medvedje naravnani, da z rekordnim tempom prodajajo delnice in kupujejo obveznice.

Dolar na vrhu zamenjal skupino FAANG + BAT
Takšne rotacije med tema naložbenima razredoma, kot se je dogajala ta mesec, ni bilo še nikoli, dodatno jo je sprožil tudi Fed, ki je sredi decembra še četrtič letos zvišal obrestno mero (s čimer je guverner Jerome Powell tako razjezil Trumpa, da mu je ta zagrozil z odstavitvijo). Raziskava, opravljena med 7. in 13. decembrom med 243 večjimi vlagatelji, ki skupaj "vrtijo" 700 milijard dolarjev premoženja, je tudi pokazala, da jih več kot polovica v naslednjem letu pričakuje nižjo svetovno gospodarsko rast, kar so najslabša pričakovanja po letu 2008. Največjo grožnjo še naprej predstavlja trgovinska vojna, visoko na seznamu je tudi morebitno poslabšanje gospodarskih razmer na Kitajskem. Zanimivo je tudi, da se je v tej vsakomesečni raziskavi prvič po skoraj letu dni zgodilo, da delnice skupine FAANG + BAT (Baidu, Alibaba, Tencent) niso več najbolj trgovana naložba, pač pa je primat prevzel ameriški dolar.

Nafta v kratkem izgubila 40 odstotkov vrednosti
Ker so se v zadnjem četrtletju letošnjega leta tresle tudi borze v preostalih svetovnih finančnih središčih (delniški indeksi v Frankfurtu, Šanghaju in Tokiu so tako kot v New Yorku v medvedjem območju), se postavlja vprašanje, ali to ne naznanja nove recesije. Univerza Duke je o tem vprašala 212 vodilnih finančnikov največjih podjetij in skoraj polovica jih pričakuje, da bodo ZDA do konca leta 2019 v recesiji, kar se trenutno zdi precej neverjetno, saj je bila rast BDP-ja v tretjem četrtletju (na letni ravni) še 3,5-odstotna. Strah, da bi utegnila kmalu priti recesija, se odraža tudi na naftnem trgu. Cene nafte so se namreč od 52-tedenskega vrha, doseženega na začetku oktobra, odmaknile že za 40 odstotkov. V ponedeljek je bilo treba za 159-litrski sod ameriške lahke nafte plačati že manj kot 45 dolarjev, kar je najmanj po juliju 2017, in to kljub temu, da je Opec z zavezniki sklenil, da bo z januarjem proizvodnjo oklestil za 1,2 milijona sodov dnevno.