Če je ob zlomu ameriških bank Sillicon Valley in Signature veljalo prepričanje, da gre za specifične težave srednje velikih bank, ki ob dramatičnem zasuku denarne politike niso znale pametno upravljati tveganj, je vse bolj jasno, da tudi nekatere največje (in sistemsko pomembne) banke krizi ne bodo ušle brez prask. Tečaj delnic Deutsche Bank je v petek padel vse do 7,94 evra, kar je bil 15-odstotni minus le na dnevni ravni, cena zavarovanja dolga za primer bankrota, merjeno z instrumenti posojilne zamenjave (CDS), pa je dosegla štiriletni vrh. Strasti je ob koncu vrha EU-ja v Bruslju miril tudi kancler Olaf Scholz, češ da ni razloga za skrb in da je Deutsche Bank po prestrukturiranju trdna in dobičkonosna banka. Vlagatelji so se nekoliko pomirili, na koncu dneva je bila banka "le" še za dobre tri odstotke pod gladino.

Evropske banke odporne proti šokom
Frankfurtski DAX je v petek izgubil 1,7 odstotka (in spet zdrsnil pod 15 tisoč točk), sta pa zato newyorška indeksa Dow Jones in S & P 500 po začetni nervozi krenila navzgor (in se zvišala tudi na tedenski ravni), potem ko so trije predsedniki Fedovih podružnic povedali, da se je Fed za novo zvišanje obrestne mere (več v nadaljevanju članka) odločil zato, ker ni nobenih znakov, da bi se finančni stres v zadnjih dneh kaj poslabšal. Finančna ministrica Janet Yellen je v petek sklicala nenačrtovano sejo Sveta za nadzor finančne stabilnosti, potem ko so Američani v tednu do 15. marca s svojih bančnih računov dvignili skupno za 98,4 milijarde dolarjev vlog na vpogled (ali 0,6 odstotka vseh vlog). V četrtek je Janet Yellen znova izrazila pripravljenost, da država zavaruje vse vloge (ne le tistih do 250 tisoč dolarjev), če bi se še kakšna banka znašla v težavah. Tudi predsednica Evropske centralne banke je poskušala vnesti nekaj mirnosti, ko je v Bruslju govorila o tem, da so evropske banke odporne proti šokom, saj imajo dovolj kapitala in likvidnosti, če bi bilo to potrebno, pa lahko za dodatno likvidnost vedno poskrbi ECB.

Kot da bi šle obresti navzgor za 150 točk ...
Seveda od odgovornih drugega kot to, da zagotavljajo, da je vse pod nadzorom, niti ne moremo pričakovati, težava pa je v tem, da so v preteklosti izgubili veliko kredibilnosti. Spomnite se le, kako so osrednji bankirji dolgo vztrajali pri stališču, da je inflacija le prehodne narave. Ukrepi centralnih bank in vlad so za zdaj na trge prinesli le olajšanje, rešitve pa verjetno še ne. Ameriška centralna banka se sicer še naprej bojuje predvsem proti inflaciji, obresti je zato zvišala še za 0,25 odstotne točke, na raven med 4,75 in 5,00 odstotka. Čeprav guverner Jerome Powell ni omenjal, da je s tem zaostrovanja konec in da bi letos že lahko pričakovali zasuk in nov začetek cikla zniževanja obresti, terminski trgi napovedujejo, da že poleti sledi točno to. Pretresi na bančnem trgu namreč sami po sebi delujejo protiinflacijsko, Torsten Slok, glavni ekonomist pri finančni družbi Apollo, celo meni, da jih lahko enačimo z dvigom obrestne mere za 150 bazičnih točk.

Cena zlata po letu dni nad 2000 dolarji
Zelo volatilno je še naprej dogajanje na obvezniških trgih, kar glavobole povzroča tudi hedge skladom, kar je naslednja potencialna nevarnost v finančnem sistemu. Donosnost nemške 10-letne obveznice je zdrsnila pod dva odstotka, kar je najmanj po sredini decembra. Še na začetku marca je bila donosnost pri 2,77 odstotka blizu 12-letnemu vrhu. Vse nižje donosnosti obveznic in seveda nova finančna kriza vplivajo na vrednosti zlata in kriptovalut. Cena zlata je v ponedeljek prvič po letu dni presegla 2000 dolarjev (v tem mesecu se je njegova vrednost zvišala za skoraj 10 odstotkov), bitcoin pa je v sredo dosegel že 28.800 dolarjev (letošnja rast je več kot 70-odstotna). Ali bi zlato, če ne bi bilo bitcoina (ki tudi uživa status varnega pribežališča), v teh razmerah krenilo še mnogo višje? Verjetno res, čeprav bi lahko pokazali na dogajanje leta 2008 (bitcoina takrat še nihče ni resno jemal oziroma niti poznal), ko se je cena zlata kljub septembrskemu stečaju banke Lehman Brothers zvišala za vsega 2,6 odstotka. A takrat je bil likvidnostni krč tako izrazit, da so banke v paniki razprodajale vsakršno likvidno premoženje, zato jo je skupilo tudi zlato.