po letu 1997.

Danes se izteka september in tudi tretje četrtletje. September je zgodovinsko najslabši mesec za vlagatelje na delniških trgih, a letos kakšnih pretresov kljub zaostrovanju trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko ni bilo, saj je delniški indeks S & P 500 pridobil nekaj manj kot pol odstotka. Če vzamemo še oba poletna meseca, se je S & P od 1. julija do danes povzpel za zavidljivih 7,2 odstotka, kar pomeni najboljšo četrtletno predstavo tega indeksa po letu 2013. Še več, za 9,3 odstotka je poskočil elitni Dow Jones.

Bikovska gibanja, ki trajajo od marca 2009, se torej še ne poslavljajo, čeprav je skeptikov vedno več. Zdi se, da tudi mali vlagatelji niso več prepričani o nadaljnji rasti ali pa se po polomu leta 2008 niti še niso popolnoma vrnili "v igro". Lani se je na primer v vzajemne sklade, ki vlagajo v delnice in obveznice, nateklo 67 milijard dolarjev svežega denarja, leta 2008 pa kar 637 milijard.

Skupno premoženje gospodinjstev doseglo 168 bilijonov evrov
Nemška zavarovalnica Allianz je opozorila, da so najlepši trenutki na borzah že preteklost. "Leto 2017 je bilo kljub večjim političnim napetostim zelo uspešno, zdaj pa se bodo morali vlagatelji soočiti z večjimi izzivi. Skrajno ekspanzivna politika centralnih bank se končuje, pričakovati je tudi turbulence zaradi trgovinskih sporov in populističnih politikov."

Premoženje gospodinjstev je v 50 državah, ki pomenijo več kot 90 odstotkov svetovnega gospodarstva, lani poraslo za skoraj osem odstotkov, na 168 bilijonov evrov, kar lahko razložimo predvsem z ugodnimi gibanji na delniških trgih. Letos naj bi premoženje poraslo za nadaljnje tri odstotke. "Leto 2017 je bilo zadnje dobro leto za vlagatelje," ugotavljajo pri Allianzu, pri čemer pa vendarle ne napovedujejo kakšne hujše krize. Dodajajo tudi, da se povečuje zadolženost gospodinjstev. V lanskem letu je je bilo skupno za 40 bilijonov evrov.

Nafta bi lahko splezala do sto dolarjev
Vrednost nafte se je povzpela najvišje po novembru 2014, za brent je treba plačati skoraj 83 dolarjev. To je odziv na ameriške sankcije proti Iranu, ki bodo začele veljati 4. novembra. Iran je tretja največja proizvajalka med članicami Opeca, maja je proizvedel 2,71 milijona 159-litrskih sodov dnevno, kar pomeni skoraj tri odstotke svetovne porabe. Nekateri strategi se bojijo, da bi sankcije močno prizadele ponudbeno stran, saj bi lahko iz Irana prišlo tudi dnevno dva milijona sodov nafte manj, kar bi ceno brenta dvignilo nad sto dolarjev.

Opec se na zasedanju v Alžiriji na te razmere ni odzval z zvišanjem proizvodnih kvot, s čimer je nekako tudi kljuboval Donaldu Trumpu, ki je Opec pozval, naj poskrbi za nižje cene. Visoke cene nafte bodo vsekakor prizadele svetovno gospodarsko rast. "V evrih se je nafta v zadnjih 12 mesecih podražila za okrog 40 odstotkov. Nemčija mora za uvoz nafte tako plačati 17 milijard evrov na leto več, kar pomeni 0,5 odstotka BDP-ja," je razmere v Nemčiji opisal Jörg Krämer, glavni ekonomist banke Commerzbank.

Padec obveznic in zlata
Če je bilo tretje četrtletje ugodno za delnice v New Yorku in za nafto, pa so se navzdol obrnile cene obveznic in zlata. Donosnost ameriške desetletne obveznice (ta je obratno sorazmerna s ceno) se je z 2,85 zvišala na 3,06 odstotka. Pri italijanski obveznici se je v petek donosnost povzpela na 3,26 odstotka (največ po maju), saj nova vlada za naslednja tri leta predvideva proračunski primanjkljaj, ki precej presega napovedanega.

Zlato je septembra končalo pri ceni 1.192 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Na mesečni ravni to pomeni polodstotni padec. Že šesti mesec zapored je bila cena zlata ob koncu meseca nižja kot na začetku meseca, kar se ni zgodilo od januarja 1997. Zlato je precej občutljivo na višje obrestne mere, zato pričakovanja, da bo Fed (v sredo je obrestno mero pričakovano zvišal za četrt odstotne točke) do konca leta 2019 še štirikrat zvišal obrestno mero Fed funds, na cene ne vplivajo pozitivno.