Newyorški delniški indeks Dow Jones, ki ga sestavlja 30 delnic elitnih ameriških korporacij, je v petek prvič v zgodovini prebil mejo 28 tisoč točk, v torek pa pri 28.157 točkah dosegel nov vrh. Drugi del trgovanja je bil slabši, tako da je Dow dan končal pod 28 tisoč točkami. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks Dow Jones, ki ga sestavlja 30 delnic elitnih ameriških korporacij, je v petek prvič v zgodovini prebil mejo 28 tisoč točk, v torek pa pri 28.157 točkah dosegel nov vrh. Drugi del trgovanja je bil slabši, tako da je Dow dan končal pod 28 tisoč točkami. Foto: Reuters

Guverner Feda Jerome Powell se je z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v Beli hiši. Govorila sta o obrestnih merah, inflaciji, dolarju in trgovini s Kitajsko. Sestanek ne bi bil nič posebnega, če ne bi Trump v zadnjih mesecih na Twitterju redno napadal ameriške centralne banke, češ da prepočasi znižuje obrestne mere. Trump je srečanje označil za zelo dobro, pričakovano je izrazil nestrinjanje, ker so obrestne mere v ZDA v primerjavi s konkurenčnimi državami višje. Iz centralne banke so komentirali, da Powell predsedniku ni povedal nič takšnega, česar ne bi povedal pretekli teden na javnem zaslišanju v kongresu. Powell je takrat menil, da je denarna politika ustrezna in bo najverjetneje ostala takšna, kot je, če ne bo bistvenih sprememb v gospodarskih obetih. Analitiki pričakujejo, da Fed vsaj pol leta ne bo spreminjal obresti.

V torek najprej rekord, nato padec
Pozitivno je na začetku tedna odmevala tudi novica, da je ameriško ministrstvo za trgovino domačim podjetjem za dodatnih 90 dni podaljšalo dovoljenje, da lahko poslujejo s kitajskim Huaweijem. Za ameriške tehnološke delnice je letošnje leto odlično, v povprečju so se podražile za več kot 40 odstotkov, tako da vse kaže na njihovo najdonosnejše leto v zadnjem desetletju, pa čeprav so nekatera podjetja v primežu regulatorjev. Blestijo Applove delnice, ki so letos že za 70 odstotkov v plusu. V torek dopoldne so v New Yorku elitni indeksi krenili novim rekordom naproti, Dow Jones se je povzpel vse do 28.157 točk. Popoldne Dow ni več vztrajal na tej ravni, spustil se je okrog 250 točk nižje, potem ko trgovec Home Depot v zadnjem četrtletju ni posloval tako, kot so pričakovali analitiki.

Kriptovalute, torek ob 20.00tedenska spremembatečaj (v USD)
bitcoin-6,42 %8.115
ether-5,33 %175
XRP-7,10 %0,25
bitcoin cash-16,2 %239
litecoin-9,62 %54,75
EOS-10,45 %3,07

VW oktobra precej povečal prodajo
Frankfurtski DAX30 je v torek pri 13.374 točkah dosegel letošnji vrh, a dan komajda končal nad gladino (13.221 točk). Za nekaj optimizma je poskrbel podatek, da je bilo v Evropi oktobra prodanih 1,2 milijona novih avtomobilov, kar je skoraj devet odstotkov več kot v istem lanskem mesecu (v Nemčiji pa celo 12,7 odstotka več). To je sicer predvsem posledica lanske uvedbe strožjih standardov za emisije CO2, kar je takrat vplivalo na dobavo in znižalo prodajo. Od vodilnih proizvajalcev je največ pridobil Volkswagen, ki je oktobra prodal skoraj tretjino več vozil, tržni delež pa je bil kar četrtinski. Podjetje iz Wolfsburga je sicer ta teden napovedalo, da bo imelo v naslednjem letu 261 milijard evrov prihodkov, kar je 10 milijard manj od prejšnjih načrtov. Delnice, ki so v zadnjih treh mesecih pridobile okrog 30 odstotkov, so zato v ponedeljek zdrsnile, a so v torek spet pridobile dva odstotka.

Severnomorska nafta brent je bila v torek zjutraj vredna še 62,58 dolarja za sod, zvečer pa je bila skoraj dva dolarja cenejša. Foto: Reuters
Severnomorska nafta brent je bila v torek zjutraj vredna še 62,58 dolarja za sod, zvečer pa je bila skoraj dva dolarja cenejša. Foto: Reuters

Trump grozi z novimi carinami
Cene nafte so v torek precej zanihale navzdol. Če je bilo treba v četrtek za 159-litrski sod brenta odšteti že 63,65 dolarja, kar je največ v zadnjih dveh mesecih, je v torek cena zdrsnila pod 61 dolarjev. Na pocenitev nafte je vplivala negotovost glede sklenitve trgovinskega sporazuma med Belo hišo in Pekingom (Trump je posvaril, da bo še bolj zvišal carine na kitajsko blago, če sporazum ne bo sklenjen), pa tudi precejšnje zvišanje norveške in ameriške proizvodnje črnega zlata. Opec se je z Rusijo do konca marca dogovoril o nižjih kvotah črpanja, nadaljnji koraki pa bodo znani 6. decembra, ko se bo končal Opecov sestanek na Dunaju. Prav zaradi Opecove intervencije se je sicer cena nafte letos zvišala za okrog 15 odstotkov.