"Očitno tako kot drugje po svetu tudi kapital oz. denar v Sloveniji išče priložnosti oz. donos. V razmerah skorajda ničelnih depozitnih obrestnih mer in nizkih donosih do dospetja je ena od alternativ delniški trg, seveda z višjo stopnjo tveganja. Tako tudi na Ljubljansko borzo priteka kapital, resda počasi. V ospredju so klasične zgodbe, kot so Krka (privlačna je predvsem solidna dividendna donosnost), Gorenje (še vedno je vroča zgodba skrbni pregled Panasonica) in Petrol na podlagi petkove objave rezultatov. Ni izrazitega navala oziroma evforije, a počasi stopamo navzgor," je povedal Uroš Ožbolt iz Alte. Indeks SBITOP (734 točk) se je v zadnjih osmih trgovalnih dneh sedemkrat zvišal. V zadnjem tednu, ko so ga navzgor potiskale predvsem Petrolove delnice (podražile so se za 3,7 odstotka, na 290,50 evra), je SBITOP pridobil 1,23 odstotka.
Vedno večja verjetnost za septembrski dvig obresti
Na razvitih trgih so borzni posredniki največ pozornosti namenili govoru predsednice ameriške centralne banke Janet Yellen na simpoziju centralnih bankirjev v Wyomingu. Povedala je, da se ameriško gospodarstvo bliža ciljem centralne banke o polni zaposlenosti in cenovni stabilnosti, vseeno pa mora Fed postopoma zaostrovati denarno politiko. Vlagatelji so presodili, da ima Fed po novem več argumentov, da kmalu "potegne ročno zavoro". Verjetnost, da bo ključna obrestna mera v ZDA višja že septembra, se je z 21 povzpela na 36 odstotkov, kar je ob koncu tedna vplivalo na znižanje delniških tečajev v New Yorku. Dow Jones je tako v petek izgubil 0,3 odstotka, v vsem tednu pa 0,85 odstotka. Najpomembnejši podatek naslednji teden bo, koliko novih delovnih mest je avgusta ustvarilo ameriško gospodarstvo.

V Evropi največja rast v Milanu
Evro, ki je bil v petek takoj po govoru Janet Yellen pri 1,1341 dolarja najvišje po brexitu, je do konca dneva padel na 1,118 dolarja, v celotnem tednu pa je evro v primerjavi z dolarjem izgubil dober odstotek. V Evropi so se na vodilnih borzah z izjemo Londona delniški indeksi zadnji teden zvišali, v Frankfurtu malenkostno (za 0,41 odstotka), medtem ko je bila v Madridu (2,5 odstotka) in Milanu (3,3 odstotka) rast kar lepa. Evropska centralna banka je sporočila, da so poslovne banke v 12 mesecih do julija za 1,9 odstotka zvišale posojilno dejavnost, kar je največja rast v skoraj petih letih. Zanimivo je, da so delnice evropskih bank kljub temu letos strmoglavile, tako da je indeks evropskih bančnih delnic Euro Stoxx skoraj padel na točko, kjer je bil sredi leta 2012, ko je bila evropska dolžniška kriza na vrhuncu. V preteklosti so bile cene delnic zelo povezane s posojilno dejavnostjo.

Savdski minister verjame v "nevidno roko"
Zlato se je na besede guvernerke Feda odzvalo s skokom nad 1.340 dolarjev, nato pa je padlo na približno 1.320 dolarjev, kar je le malo na štiritedenskim dnom (1.317 dolarjev), doseženim v četrtek. Na tedenski ravni je zlato izgubilo poldrugi odstotek, medtem ko se je nafta brent v petih dneh pocenila za dva odstotka in pol. Savdski minister za energijo je ohladil trgovce, saj ne verjame, da je potrebno večje posredovanje na trgu. V slogu Smithove nevidne roke je prepričan, da se bo vse uredilo prek ponudbe in povpraševanja, da bo torej nevidna roka tržnega mehanizma "poskrbela za red" in da se trg že zdaj giblje v pravo smer. Članice Opeca se bodo v Alžiriji sestale konec septembra in nekateri upajo, da bi se lahko dogovorile o zamrznitvi načrpanih količin, kar bi pozitivno vplivalo na cene nafte.
GPIF v drugem četrtletju z visoko izgubo
Na Japonskem je zadnji teden odmevala novica, da je državni pokojninski investicijski sklad (GPIF) v četrtletju med 1. aprilom in 30. junijem zaradi padca tokijske borze in močnejšega jena izgubil 5200 milijard jenov, to je približno 50 milijard dolarjev, potem ko je že konec marca izguba na letni ravni (torej med marcem 2015 in marcem 2016) znašala 5300 milijard jenov, kar je pomenilo najslabšo letno predstavo največjega pokojninskega sklada na svetu po finančni krizi. Znesek je ogromen, v odstotkih pa znaša izguba zadnjega četrtletja znosnih 3,9 odstotka. GPIF, ki je v zadnjih letih ubral nekoliko bolj tvegano strategijo in ima v portfelju več delnic, je po spremembi strategije nekaj časa ustvarjal lepe donose, a je vse pridobljeno že izgubil. V svojem portfelju je imel GPIF junija 21 odstotkov denarja v domačih delnicah, 39 odstotkov pa v domačih obveznicah. Pri banki Sumitomo Mitsui Trust Bank so izgubo zadnjega četrtletja označili kot nekaj normalnega, zato po njenem mnenju ni razloga zamenjavo strategije. Navsezadnje je to četrtletje smer spet pozitivna.