Evropska centralna banka je mesečno odkupovanje obveznic v okviru programa kvantitativnega sproščanja podaljšala za pol leta, do marca 2017, vendar mesečnega zneska odkupov ni spremenila, čeprav so številni ugibali, da bi lahko ECB namesto 60 milijard za odkupovanje obveznic namenil 70 ali več milijard. Depozitna obrestna mera je šla še za 10 bazičnih točk globlje v negativno območje, na -0,3 odstotka, kar je prav tako razočaralo vlagatelje, ki so pričakovali, da bo osrednja finančna ustanova še bolj kaznovala poslovne banke za hranjenje depozitov pri ECB-ju. Evropski delniški indeksi so se v četrtek obrnili strmo navzdol, zlasti frankfurtski DAX, ki je bil od dopoldanskega vrha kar naenkrat oddaljen skoraj pet odstotkov. DAX si v petek še ni opomogel in je izgubil še tretjino odstotka. Na drugi strani je izjemno rast doživel evro, donosnost desetletne nemške obveznice pa je prvič po dveh mesecih in pol spet presegla 0,70 odstotka.

Največja enodnevna rast evra po letu 2009
Valutni trgovci so bili do četrtka prepričani, da jih Draghi ne bo razočaral in bo najavil zelo odločne spodbujevalne ukrepe, zato se je večina odločila za kratke pozicije na evru in dolge na dolarju. Sklepi zasedanja so številne prisilili v zapiranje kratkih pozicij, kar je evro v primerjavi z dolarjem potisnilo kar 2,7 odstotka odstotka višje, vse do 1,0943 dolarja. Gre za največjo enodnevno rast po marcu 2009. Zanimivo je, da je že tik pred Draghijevo novinarsko konferenco evro začel močno pridobivati, delniški indeksi pa padati, potem ko je Financial Times na spletni strani pomotoma objavil, da ECB ni znižal depozitne obrestne mere. Novinar, ki je pokrival dogodek, je imel namreč pripravljenih več različic novice in je čakal samo še na Draghijeve besede, vendar pomotoma objavil neresnično novico. Nekateri večji vlagatelji so s tem izgubili milijone ...

V ZDA vse pripravljeno na dvig obresti
Kar ni uspelo ECB-ju, torej sprožiti nove rasti delnic, je v ZDA uspelo poročilu o novembrskem trgu dela. Največje gospodarstvo na svetu je prejšnji mesec ustvarilo neto 211 tisoč delovnih mest, medtem ko so septembrski in oktobrski podatek popravili za 35 tisoč navzgor. Stopnja brezposelnosti je pri petih odstotkih ostala na sedeminpolletnem dnu. Analitiki se soglasno strinjajo, da je s tem odpravljena še zadnja ovira za začetek zaostrovanja denarne politike. Z drugimi besedami: Fed bo na seji 15. in 16. decembra skoraj zanesljivo prvič po skoraj desetih letih zvišal ključno obrestno mero Fed funds. Dobra novica za gospodarstvo, torej lepa rast delovnih mest, je bila tokrat dobra tudi za Wall Street, saj je elitni Dow Jones (17.847 točk) po četrtkovem enoodstotnem minusu v petek poskočil za 2,12 odstotka, največ v zadnjih treh mesecih.

Opec pričakovano ni spremenil kvot
Cene nafte so z izjemo četrtka drsele navzdol. Trgovci so bili v pričakovanju petkovega zasedanja držav članic naftnega kartela Opec, na katerem niso znižali proizvodnih kvot. Večina izvoznikov je napovedala, da bo še naprej črpala rekordne količine, kar je v petek potisnilo ceno nafte brent na 43 dolarjev. V četrtek je naftni trg sicer občutno oživel (tečaj nafte je poskočil za štiri odstotke), saj so se (poleg šibkejšega dolarja, ki na nafto vpliva pozitivno) pojavljala ugibanja, da bi utegnila Savdska Arabija najaviti zmanjšanje svoje količine načrpane nafte za milijon sodov. Zlato si je ob koncu tedna močno opomoglo in se podražilo za dva odstotka in pol. Pri 1.088 dolarjih je doseglo tudi najvišjo raven po 16. novembru, končal pa se je tudi niz šestih zaporednih tednov padanja zlata. Še večji odboj je dočakal paladij, saj je poskočil za sedem odstotkov, na 572,70 dolarja za unčo.

Telekom spet pod 80
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP teden končal tik pod 700 točkami, tako da je v celotnem tednu izgubil 0,67 odstotka. Med blue-čipi so največ, dobre tri odstotke in pol, izgubile Telekomove delnice, ki so spet pod 80 evri. Novo vodstvo Slovenskega državnega holdinga namreč za prihodnje leto ne načrtuje novega postopka privatizacije Telekoma, meni pa, da je mogoče družbo prestrukturirati, kar bi ji dalo novo vrednost. Na pozitivni strani so Gorenjeve in Petrolove delnice, ki so se od ponedeljka podražile za slab odstotek. Delnice Uniorja so se v standardni kotaciji podražile za dvajset odstotkov, na 11 evrov. SDH bo družbo, ki je bila na leta 2013 sprejetem privatizacijskem seznamu, za prodajo pripravil skupaj z bankami upnicami, je pojasnila članica uprave SDH-ja Anja Strojin Štampar.