"Evropska centralna banka posoja poslovnim bankam denar po 0,4-odstotni negativni obrestni meri. To je prepovedana subvencijska politika v potuho zombijskim bankam ter državam, ki jim grozi bankrot," je bil kritičen predsednik münchenskega inštituta Ifo Hans-Werner Sinn. Znani ekonomist Lars Feld ugotavlja, da je politika ECB-ja vedno bolj neučinkovita. "Opažamo, da države, kot je Italija, kljub nizkim obrestnim meram ne izvajajo nobenih reform in samo povečujejo svoje izdatke." Pri inštitutu Zew menijo, da so tveganja za nastanek balonov na nepremičninskem in obvezniškem trgu večja kot verjetnost, da bodo ukrepi res zagnali gospodarsko rast, ekonomisti pa tudi opozarjajo, da je Draghi z vsemi topovi napadel varčevalce.
Depresija, ki se "zavleče v kosti"
Takšni so torej odzivi na četrtkovo sejo Evropske centralne banke, po kateri so obresti v evrskem območju ničelne, mesečni obseg odkupovanja obveznic pa se bo z aprilom povečal na 80 milijard evrov. Toda vprašanje je, ali bo to res pomagalo evropskemu gospodarstvu, ki je ujeto v likvidnostno past, v takšnih razmerah pa niti nižje obresti ne pomagajo. O tem je na svojem blogu pisal tudi ekonomist Jože P. Damijan: "Čim bolj je država zamudila in čim dlje časa kriza traja, tem težje je prekiniti negativno spiralo splošne negotovosti. Trajajoča depresija se "zavleče v kosti". Vsi se bojijo trošiti in iščejo "varna pristanišča" za svoj denar. Gospodinjstva držijo denar v bančnih depozitih ali domačih "žimnicah", podjetja pa v depozitih in varnih državnih obveznicah. In če nihče noče trošiti, BDP ne more zrasti. Po definiciji BDP-ja ta ne more rasti, če nihče noče trošiti več."
Tobogan v Frankfurtu
Da niti finančni trgi več ne vedo prav natančno, kaj pomeni nadaljnje sproščanje denarne politike, je bilo očitno ravno v četrtek popoldne, torej po seji ECB-ja. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je sprva poskočil skorajda do meje 10 tisoč točk, nato pa se je obrnil strmo navzdol in do konca dneva izgubil 500 točk (9.498). Verjetno tudi na račun Draghijevih besed, da nadaljnji monetarni ukrepi za zdaj niso predvideni. Toda v petek je DAX spet pridobival in splezal do 9.831 točk. Precej shizofreno je bilo videti vse skupaj, kar pa ni bilo prvič - strateg pri Deutsche Bank pravi, da se je že četrtič v zadnjih petih primerih zgodilo, da je trg po napovedi novega ECB-jevega sproščanja denarne politike šel po svoje. Prej je bil Draghi vedno zaveznik delniških trgov, zdaj pa se pogosto zdi, kot da vlagatelji ne cenijo več "prizadevanj" centralne banke.

Goldman Sachs napoveduje nove naftne padce
Nafta se je v zadnjem tednu še naprej vzpenjala. Brent je porasel za štiri odstotke in teden končal pri 40,39 dolarja. V petek je nafto podžgalo razmišljanje Mednarodne agencije za energijo, da naj bi nafta že dosegla dno in da proizvodnja v državah, ki niso članice Opeca, hitro pada (letos naj bi se znižala za 750 tisoč sodov dnevno, kar je 25 odstotkov več od prejšnje ocene (600 tisoč sodov), medtem ko je povečanje ponudbe zaradi vrnitve Irana na trg manj dramatično od prvih ocen. Pri Goldman Sachsu so (po 50-odstotni rasti cen nafte v manj kot dveh mesecih) še vedno pesimistično razpoloženi in pričakujejo, da bo v naslednjih tednih sledil nov strm padec, saj bodo rekordne ameriške zaloge prevladale nad nižjimi količinami proizvedenega črnega zlata. Pri Goldmanu so tudi znižali napovedi o povprečni letošnji ceni nafte brent, in sicer s 45 na 39 dolarjev.
Ciljno vrednost Krke zvišali na 74 evrov
Na Ljubljanski borzi so se zadnji teden za skoraj desetino, na 13,70 evra, podražile delnice Pozavarovalnice Sava, kar lahko pripišemo spodbudnemu poslovanju in hrvaškemu Adrisu, ki je po neuradnih podatkih v petek prek več svežnjev dokupil 4,4 odstotka podjetja. Krkine delnice so se podražile za 0,57 odstotka, na 61,35 evra. Po mnenju Tine Orzan iz Alte so bili lanski Krkini rezultati v skladu s pričakovanji: "Poslovanje je bilo spet zaznamovano s težavnim makroekonomskim okoljem v vzhodni Evropi ter s padcem vrednosti lokalnih valut. Za letos pričakujemo, da bo skupina Krka dosegla 1,2 milijarde evrov prihodka in 159,6 milijona čistega dobička. V novi analizi smo ciljno ceno dvignili na 74 evrov (prej 70), priporočilo pa še vedno ostaja: kupi. Vrednotenje delnice ni drago, dividendni donos je zelo soliden, pri čemer dividende v absolutnem pogledu večinoma rastejo, Krka pa obenem tudi nima dolga. Je pa tudi res, da težko pričakujemo povečano zanimanje za delnico, dokler visijo oblaki nad Rusijo."