Kljub političnim napetostim s Severno Korejo in uničujočim posledicam vseh orkanov je Dow Jones od začetka julija do konca septembra že osmo četrtletje zapored pridobival (v tretjem četrtletju je bila njegova rast petodstotna), kar je najdaljši niz po nepozabnem vzponu v 90. letih, ko se je Dow do septembra 1997 zviševal enajst četrtletij v nizu. Letošnji september niti najmanj ni upravičil slovesa meseca, v katerem se tečaji delnic praviloma znižujejo, vsaj v New Yorku je bil to tudi najmanj volatilen september v zadnjih 50 letih. Pričakovanja za zadnje tri mesece so pozitivna, saj je to tradicionalno ugodno obdobje za rast delnic. Oktobra je, na primer, v zadnjih 20 letih Dow Jones pridobival v 70 odstotkih primerov.

Od novembra Dow Jones poskočil za 25 odstotkov
V petek so borzniki v New Yorku pozdravili nova rekorda indeksov S&P in Nasdaq. Predsednik Donald Trump je dobil nov odmerek samozavesti, ko je na Twitter zapisal: "RECORD HIGH FOR S&P 500!" Da je Trump že lani, v predsedniški kampanji, newyorški delniški trg označil za velik mehurček, danes vsaj zanj ni več pomemben, prepričan je namreč, da je s svojo gospodarsko politiko postavil nove temelje za nadaljnjo rast. Od novembrskih volitev je Dow Jones pridobil že dobrih 4.000 točk oziroma skoraj 25 odstotkov, čeprav kongres za zdaj ni odobril še nobene od Trumpovih gospodarskih reform. Da bikovska gibanja trajajo že osmo leto zapored, gredo zasluge predvsem nizkim obrestnim meram in lepim dobičkom podjetij.

Nafta v tretjem četrtletju pridobila 20 odstotkov
V tretjem četrtletju so še precej bolj kot delniški indeksi poskočile cene nafte, saj se je vrednost brenta povzpela kar za 20 odstotkov. Gre za največjo četrtletno rast po letu 2004. Zadnji teden je nafto podžgal predvsem referendum o neodvisnosti iraških Kurdov, pri čemer je turški predsednik Erdogan zagrozil, da bo zaprl naftovod, ki od severa Iraka vodi do turškega pristanišča Ceyhan. Brent je tako dosegel že 59,49 dolarja (največ od julija 2015), ob koncu tedna pa je bila cena dva dolarja nižja. Upravljavci premoženja povečujejo dolge povicije na nafti, vedno več je tudi stav, da bo nafta spet dosegla 100 dolarjev za 159-litrski sod.

S&P do 2.700 točk, potem občutno navzdol?
Kdaj se bo borzna pravljica končala? Pri banki Morgan Stanley menijo, da naslednje leto. S&P 500 (trenutno je pri 2.519 točkah) naj bi po njihovem mnenju na začetku leta 2018 na krilih spodbudnih dobičkov in pričakovanj o uresničenju Trumpovih spodbujevalnih ukrepov resda dosegel 2.700 točk (s tem bi bil kar 300 odstotkov višje kot marca 2009), a to bi bila zadnja faza bikovskega trenda, saj bi nato sledil resen popravek, lahko tudi 20-odstoten, kar je po definiciji začetek medvedjega trenda. Pri Morgan Stanleyju še pravijo, da obstaja tudi možnost, da bi že to jesen (konec oktobra ali na začetku novembra) videli popravek na Wall Streetu, še posebej, če Trumpova davčna reforma ne bo sprejeta, a le od 5- do 7-odstotnega, nato pa bi sledila rast indeksa S&P proti 2.700 točkam.

Letos največja tedenska rast dolarja
Na valutnih trgih je v zadnjem tednu na svoj račun prišel ameriški dolar, kar je posledica razpleta nemških volitev (vzpon skrajne desnice) in velike verjetnosti, da bo Fed decembra zvišal obrestno mero Fed funds. V primerjavi s košarico valut je dolar pridobil približno odstotek (največja tedenska rast letos), s čimer mu je uspelo, da je prvič po februarju tudi mesec končal pozitivno. Ironično je, da so špekulantje medtem število kratkih pozicij, s katerimi stavijo na padec dolarja, povečali najbolj v zadnjih petih letih. Bitcoin si je po nekaterih septembrskih šokih vidno opomogel in je v zadnjem tednu poskočil za 15 odstotkov.

Koga bo Trump postavil na čelo Feda?
Medtem se že postavlja vprašanje, kdo bo naslednji predsednik Zveznih rezerv, saj se demokratki Janet Yellen (na položaj jo je postavil Barack Obama) 3. februarja 2018 izteče mandat. Trump še ne ve, ali ji bo mandat podaljšal (ali pa se bo odločil za koga drugega). Novinarjem je povedal le to, da je imel štiri srečanja s potencialnimi guvernerji (tudi z nekdanjim menedžerjem banke Morgan Stanley Kevinom Warshom) in se bo o tem odločil v prihodnjih dveh ali treh tednih. Dolgo je za vročega kandidata veljal Trumpov ekonomski svetovalec Gary Cohn, a zdaj ni več tako. Trump je bil med kampanjo kritičen do Janet Yellen, ko se je preselil v Belo hišo, pa mu je Fedova politika nizkih obresti ustrezala in je spremenil tudi mnenje o Yellenovi. Ne sicer popolnoma, ker Yellenova zagovarja zakonodajo, sprejeto po zadnji krizi, s katero so malce pristrigli peruti bankirjem na Wall Streetu, Trump pa želi vse regulacije finančne industrije odpraviti.

Weidmann ne ustreza južni polovici Evrope
Evropska centralna banka bo novega guvernerja iskala čez dve leti (Draghiju bo osemletni mandat potekel oktobra 2019), a je že zdaj precej pogovorov na to temo. Sever Evrope si želi, da bi bil nov guverner manj naklonjen ultraohlapni denarni politiki, kot primernega kandidata pa vidijo predsednika nemške Bundesbanke Jensa Weidmanna. Opozicija bo naredila vse, da se to ne zgodi, saj bi imenovanje konservativnega Weidmanna prineslo precejšen zasuk v ECB-jevi doktrini. Bržkone si tega ne želi niti Draghi sam, zato kot kandidata za podpredsednika ECB-ja, ki bi naslednje leto zamenjal Vitorja Constancia, predlaga Nizozemca Klaasa Knota, kar bi pomenilo, da novi guverner (to ne bi bil Knot, ki bi ostal podpredsednik) verjetno ne bi prišel s severne polovice Evrope.