Na borzah se je avgusta zelo očitno in v nekaterih segmentih (na primer v sektorju polprevodnikov) precej boleče končana serija rekordov, ki smo jo spremljali že vse leto. Indeksi so se namreč močno odmaknili od zgodovinskih vrhov, tehnološki Nasdaq je zdaj že 10 odstotkov pod vrhom in je tako uradno v fazi popravka. Po zadnjih ameriških makroekonomskih objavah je zavladal strah, da se bliža recesija in da ameriška centralna banka predolgo odlaša z zniževanjem obrestnih mer. Fed se je sicer ta teden sestal na redni seji in obrestne politike ni spreminjal, je pa jasno nakazal, da lahko septembra pričakujemo ukrepanje. Nekateri menijo, da znižanje za 25 bazičnih točk ne bo dovolj in da bo treba obresti znižati celo za pol odstotne točke. Skrbijo predvsem slabše razmere na trgu dela. V ZDA so julija odprli le še 114.000 novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti se je zvišala za 0,2 odstotne točke, na 4,3 odstotka, kar je največ po oktobru 2021.

Metine delnice med redkimi v zelenem
Dow Jones je v petek zdrsnil za 1,5 odstotka, Nasdaq pa za 2,4 odstotka. Že v četrtek so indeksi v New Yorku občutno padli, čeprav je Meta, pod okrilje katere spada tudi Facebook, pozitivno presenetila s četrtletnimi prihodki (povečali so se za 22 odstotkov, na 39 milijard dolarjev) in tudi s čistim dobičkom, ki je v primerjavi z istim lanskim obdobjem porasel kar za 73 odstotkov, na 13,5 milijarde dolarjev. Prihodki od oglaševanja so v drugem četrtletju porasli za 22 odstotkov, kar je dvakrat višja rast kot pri Googlu in hkrati dokaz, da visoke investicije v umetno inteligenco že dajejo rezultate. Podjetje je tudi navzgor popravilo pričakovanja za tretje četrtletje. Metine delnice so se v četrtek sicer vidno podražile (+4,7 %), indeksi pa so vseeno hiteli navzdol, saj je proizvodna dejavnost v ZDA občutno nazadovala, merjeno z indeksom ISM, ki je pri 46,8 točke zdrsnil najnižje v osmih mesecih.

Črn petek za lastnike Intelovih delnic
Med posameznimi delnicami, ki so jo v zadnjih dneh še posebej močno skupile, omenimo delnice Intela, Amazona in Moderne. Intelove so v petek padle za 26 odstotkov, kar je največ po letu 1974. Proizvajalec polprevodnikov Intel je imel v drugem letošnjem četrtletju 1,6 milijarde dolarjev izgube, vodstvo podjetja pa napoveduje za letos znižanje stroškov za 20 milijard dolarjev, vključno s 15-odstotnim zmanjšanjem števila zaposlenih, kar pomeni ukinitev 17.500 delovnih mest. Hkrati bodo delničarji ostali brez dividende. Skratka, same slabe novice. Petkovo trgovanje so Intelove delnice končale pri 21,48 dolarja, kar je najnižja vrednost po letu 2013. Od aprila 2021 so se pocenile za 66 odstotkov.

Dobiček podvojen, delnice pa navzdol
Amazonove delnice so se konec tedna pocenile za dobrih osem odstotkov, čeprav je podjetje skoraj podvojilo četrtletni dobiček, a kaj, ko so napovedi za tretje četrtletje slabše od pričakovanj. Amazon namreč pričakuje od 154 do 158,5 milijarde dolarjev prihodkov, analitiki pa so govorili o 158 milijardah dolarjev prihodkov. Ne gre prezreti, da vlagatelji nimajo več potrpljenja do velikih vložkov v umetno inteligenco, če ti ne bodo dali hitrih rezultatov. Izjemne izgube (več kot 20-odstotne) so že v četrtek utrpele tudi delnice Moderne. Ameriško biotehnološko podjetje, znano po cepivu za covid, je imelo v drugem četrtletju 30 odstotkov manj prihodkov, znižalo je tudi oceno celoletnega prihodka.

Petrol potegnil SBITOP pod gladino
Ljubljanska borza ni bila na takšnem prepihu kot razviti trgi, minusu pa le ni ubežala, kar je logično. Že zato, ker kupci Petrolovih delnic niso več upravičeni do dividende, Petrol pa ima (ob Krki in NLB-ju) največjo utež v izračunu indeksa SBITOP, ki je zadnji teden izgubil 1,2 odstotka. Petrolove delnice so se v petih dneh pocenile za 6,7 odstotka, na 29,30 evra. Delničarji so na svoje račune že prejeli 1,8 evra dividende. Delnice NLB-ja so kljub objavi odličnega polletnega dobička (292 milijonov evrov oziroma 20 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju) na tedenski ravni rahlo zdrsnile (na 130,5 evra). Delnice evropskih bank so sicer zadnji teden "trpele", v četrtek so v povprečju izgubile 4,5 odstotka, kar je največ po lanskem marcu. Krkine delnice, ki so prejšnji teden (po izplačilu dividende) padle za 11 odstotkov, so se podražile za poldrugi odstotek, na 134 evrov.

Bitcon teden začel pri 70 tisoč, končal pri 60 tisoč
Medtem so se precej zvišale cene vladnih obveznic tako v ZDA kot v Evropi, kar posledično pomeni, da je padle njihova donosnost. Pri desetletni ameriški obveznici je zahtevana donosnost do dospetja spet pod štirimi odstotki. Varno zatočišče je bilo ob koncu tedna tudi zlato, nikakor pa ne bitcoin. Cena zlate unče je pri 2.474 dolarjih dosegla rekordno vrednost, vsekakor so med glavnimi razlogi za to pričakovanja, da bo Fed s septembrom skoraj zagotovo začel cikel zniževanja obrestnih mer. Bitcoin je bil na začetku tedna ob navdušenju, ki ga je na bitcoin konferenci v Nashvillu sprožil veliki privrženec kriptovalut Donald Trump, vreden že 70 tisoč dolarjev, včeraj pa je bil skoraj 10 tisoč dolarjev nižje. Na padec bitcoina je vplivala tudi ameriška vlada, ki je na dva naslova prenesla za več kot dve milijardi dolarjev zaseženih bitcoinov, za zdaj pa še ni jasno, ali jih namerava kmalu unovčiti.