Mesec september je na borzah najslabši v celotnem letu. Na Wall Streetu je septembrski padec po letu 1950 v povprečju več kot enoodstoten. Ker se je večji popravek navzdol napovedoval že nekaj časa (doživeli smo ga sicer na začetku avgusta, toda delnice so nato hitropotezno nadomestile vse izgube), dogajanje v zadnjih dneh niti ni presenetljivo, čeprav je bila magnituda padanja izrazita: prejšnji teden je S & P 500 izgubil več kot štiri odstotke, kar je pomenilo najslabši teden po bančni krizi marca 2023, hkrati pa je S & P september začel najslabše v najmanj 70 letih. Foto: Reuters
Mesec september je na borzah najslabši v celotnem letu. Na Wall Streetu je septembrski padec po letu 1950 v povprečju več kot enoodstoten. Ker se je večji popravek navzdol napovedoval že nekaj časa (doživeli smo ga sicer na začetku avgusta, toda delnice so nato hitropotezno nadomestile vse izgube), dogajanje v zadnjih dneh niti ni presenetljivo, čeprav je bila magnituda padanja izrazita: prejšnji teden je S & P 500 izgubil več kot štiri odstotke, kar je pomenilo najslabši teden po bančni krizi marca 2023, hkrati pa je S & P september začel najslabše v najmanj 70 letih. Foto: Reuters

BMW je zaradi šibkega povpraševanja na najpomembnejšem kitajskem trgu in zaradi težav s Continentalovim zavornim sistemom (odpoklicati bo treba 1,5 milijona vozil) znižal napoved celoletne operativne marže (znašala bo med 6 in 7 odstotki namesto prej napovedanih od 8 do 10 odstotkov), kar je tečaj delnic poslalo v območje najnižje vrednosti v zadnjih dveh letih. Delnice so se pocenile za 11 odstotkov, toliko so padle tudi delnice BMW-jevega dobavitelja Continentala, precej v rdečem (za okrog 3—4 odstotke) pa so dan končale tudi delnice Mercedes-Benza in Volkswagna, ki je v središču krize nemške avtomobilske industrije in ki prvič v svoji zgodovini razmišlja o zaprtju nekaterih nemških obratov.

Na borzi v Frankfurtu so se v torek najbolj pocenile delnice avtomobilskih podjetij (in njenih dobaviteljev). Vse glasnejša so opozorila, da Nemčija (in z njo celotna Evropa) ni več konkurenčna in da bo treba spremeniti tudi miselnost, če bo želela konkurirati ZDA in Aziji. Christian Sewing, prvi mož Deutsche Bank, je povedal:
Na borzi v Frankfurtu so se v torek najbolj pocenile delnice avtomobilskih podjetij (in njenih dobaviteljev). Vse glasnejša so opozorila, da Nemčija (in z njo celotna Evropa) ni več konkurenčna in da bo treba spremeniti tudi miselnost, če bo želela konkurirati ZDA in Aziji. Christian Sewing, prvi mož Deutsche Bank, je povedal: "Če delamo povprečno 28 ur na teden in se upokojujemo pri 63 letih, nam ne bo uspelo." Sewing predlaga, da se Nemci približajo povprečju OECD-ja s 33–34 delovnimi urami na teden. Foto: Reuters

Konec zlatih časov za banke?
Frankfurtski delniški indeks DAX (18.265 točk) se je v torek znižal za nekaj manj kot odstotek in tako izgubil vse tisto, kar je pridobil v ponedeljek. Newyorški Dow Jones je (za razliko od indeksov S & P 500 in Nasdaq, ki sta pridobivala) torkovo trgovanje prav tako končal v rdečem, potem ko so se za več kot pet odstotkov pocenile delnice banke JPMorgan Chase. Vodstvo banke je opozorilo, da so pričakovanja o obrestni marži v prihodnjem letu previsoka. V naslednjih dneh bosta imeli centralni banki na obeh straneh Atlantika pomembni seji. Evropska centralna banka bo v četrtek skoraj zagotovo obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk (depozitna bo tako znašala 3,5 odstotka), saj se je inflacija na letni ravni avgusta spustila na 2,2 odstotka, kar je najmanj po juliju 2021. Fed bo imel septembrski sestanek naslednji teden, ni pa izključeno, da bo obresti znižal celo za pol odstotne točke.

Newyorški trg bi lahko izgubil do 30 odstotkov
Nekateri se bojijo, da Fed zamuja in da niti začetek cikla zniževanja obresti ne bo mogel preprečiti recesije, to pa bi na Wall Streetu pustilo močno negativen pečat. Analitiki Financial Timesa so zapisali, da bi se v primeru recesije ocenjeni dobički s trenutnih ravni znižali za deset odstotkov, multiplikator pričakovanega dobička v indeksu S & P 500 pa bi z 21 nazadoval na 16. To bi S & P lahko sklatilo vse do vrednosti 3800 točk oziroma 30 odstotkov nižje z zdajšnje ravni. Na drugi strani bi lahko v teh razmerah blestele obveznice, pravijo pri Financial Timesu, ki napoveduje, da bo donosnost 10-letne ameriške obveznice (cena se pri obveznicah giblje v nasprotni smeri kot zahtevana donosnost) do prihodnjega leta zdrsnila na tri odstotke. "Vlagatelji so v zadnjih dveh letih upravičeno dajali prednost delnicam pred obveznicami, zdaj pa je čas, da se to spremeni."

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)+8,1 %40.737 točk
NASDAQ (New York)

+13 %

17.026 točk
STOXX 600 (Evropa)+6,1 %

508 točk

SBITOP (Ljubljana)+29 %1.611 točke
dolarski indeks+0,5 %101,6 točke
nafta brent

-10 %

69,6 USD
zlato+22 %2517 USD
bitcoin

+37 %

57.800 USD

10-letna obveznica (ZDA)

-4 bazične točke

3,84 %

Nafta najcenejša v skoraj treh letih
Trgovanje z zlatom je zadnje dni mirno, cena trojske unče ostaja nad 2500 dolarji. Nove impulze bo dala današnja objava avgustovske inflacije v ZDA (indeks CPI), ki naj bi bila na letni ravni 2,6-odstotna. Cene surove nafte so v torek spet občutno padle, brent je zdrsnil pod 70 dolarjev, kar je najnižja raven po novembru 2021. Kartel OPEC je že drugič v zadnjih dveh mesecih znižal oceno povpraševanja za letošnje leto, zdaj napoveduje rast svetovnega povpraševanja za dva milijona sodov dnevno, kar je 80 tisoč sodov manj od prejšnje ocene. Za prihodnje leto je OPEC oceno rasti povpraševanja znižal za 40 tisoč 159-litrskih sodov, na 1,7 milijona. Vse to predvsem zaradi šibkejšega kitajskega povpraševanja na račun vse večje vloge električnih vozil.

Kriptovalute bodo vplivale na volitve
Pri kriptoplatformi Gemini so v torek objavili sveže poročilo o stanju na trgu kriptovalut (2024 Global State of Crypto report), v katerem ugotavljajo, da je kljub številnim izzivom opaziti stabilno zanimanje za kriptovalute. V primerjavi z letom 2022 se je povečal delež moških, ki imajo v lasti kriptovalute, in sicer z 59 na 69 odstotkov. Vse večjo vlogo imajo ETF-skladi, katerih trgovanje so v ZDA odobrili januarja, tako da je zdaj že 37 odstotkov ameriških imetnikov bitcoina na ta trg vstopilo ravno s pomočjo tega instrumenta. Skoraj dve tretjini imetnikov kriptovalut vidi v naložbi dolgoročni investicijski potencial, 38 odstotkov jo vidi kot zaščito pred inflacijo. Kar 73 odstotkov Američanov, ki imajo v lasti kriptovalute, je v anketi družbe Gemini povedalo, da bo na njihovo odločitev na novembrskih volitvah vplivalo tudi mnenje obeh kandidatov o kriptovalutah. Kot je znano, je v zadnjem času predvsem Donald Trump pokazal veliko naklonjenost kriptovalutam.