tevilo delničarjev v Nemčiji je skoraj doseglo raven pred začetkom finančne krize leta 2007, še vedno pa je 21 odstotkov pod rekordom iz leta 2001.

V prvem letošnjem polletju je v povprečju 10,2 milijona nemških vlagateljev vložilo denar posredno ali neposredno v delnice. To je 15,7 odstotka vsega nemškega prebivalstva. V primerjavi s koncem leta 2011 je bilo v Nemčiji 1,5 milijona več vlagateljev.

Štiriodstotna dividendna donosnost
Vzrok lahko iščemo predvsem v izredno nizkih obrestnih merah, ki jih banke ponujajo za vezane vloge, zato so številni pripravljeni tvegati in na delniških trgih iskati višjo donosnost. Privlačne so že same dividende (v povprečju je dividendna donosnost elitnih nemških korporacij okrog štiriodstotna), seveda pa vsak kupec delnice upa, da bo tudi tečaj naraščal. Borza v Frankfurtu se je po vseh padcih vedno pobrala, včeraj je elitni indeks DAX30 skoraj dosegel 7.000 točk in je 40 odstotkov višje kot lani septembra.

Tečaji delnic na Lj. borzi:

Nemčija se zadolžuje po ugodnih pogojih
Ali vlagatelji Nemčijo še vedno dojemajo kot varno zatočišče, potem ko je agencija Fitch posvarila, da ji utegne znižati najvišjo bonitetno oceno, bo znano danes. Nemška centralna banka bo izdala desetletne obveznice v skupni vrednosti štiri milijarde evrov. Kuponska obrestna mera znaša le 1,75 odstotka, kar je smešno nizko v primerjavi z obrestmi, ki jih morajo plačevati periferne evropske države, tudi Slovenija, čeprav je mnogo manj zadolžena kot Nemčija - javni dolg je pri nas manjši od 50 odstotkov, v Nemčiji pa je bil v prvih treh letošnjih mesecih 81,6-odstoten.

Japonska v neugledni družbi
Da javni dolg sam po sebi ni ključno merilo pri presoji vlagateljev, ali so obveznice varne ali ne, je najboljši dokaz Japonska. Dolg dosega kar 239 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda, bonitetne agencije v zadnjem obdobju znižujejo kreditno oceno, toda na obvezniških trgih je donos desetletne vladne obveznice pod enim odstotkom. Japonska se je celo znašla v skrajno neugledni družbi Sudana (največji padec gospodarske rasti), Konga (najnižji BDP na prebivalca), Belorusije (najvišja inflacija) in Makedonije (najvišja brezposelnost) na seznamu petih najslabših gospodarstev sveta, ki ga je (na podlagi podatkov Mednarodnega denarnega sklada) objavil CNN.

Newyorški S & P 500 nad 1.400 točkami
Še hiter pogled na Wall Street: v torek so delnice tretji dan zapored pridobivale. Širši delniški indeks S & P 500 je prvič po treh mesecih presegel mejo 1.400 točk in je letos za dobrih 11 odstotkov v plusu. Četrtletne poslovne rezultate je objavilo že 82 odstotkov podjetij iz indeksa S & P, pri čemer jih je 68 odstotkov preseglo pričakovanja. Zadnje dni imajo zasluge za optimizem tudi pričakovanja, da bo Evropska centralna banka v kratkem začela odkupovati španske in italijanske obveznice in s tem znižala njihovo donosnost. Dow Jones (13.168 točk) se je v torek zvišal za 0,39 odstotka.