Res je, da je bil v zgodnjih ponedeljkovih urah padec nafte zelo močan, celo sedemodstoten, potem ko se izvoznice v Dohi v nedeljo niso dogovorile o zamrznitvi proizvodnih kvot. A naftni trgovci so hitro sklenili, da to niti nima posebnega vpliva, in so pozornost raje posvečali stavki na črpališčih v Kuvajtu, ki pomeni precej nižjo ponudbo. Če je Kuvajt marca trgu ponudil 2,8 milijona sodov dnevno, jih te dni le 1,1 milijona.
Dno je bilo doseženo
Kakor koli, cena soda nafte brent, ki je v ponedeljek strmoglavila na 40,50 dolarja, se je včeraj dvignila do 44,49 dolarja, kar je že neverjetnih 65 odstotkov več kot pred dvema mesecema. "Kaže, da se bodo cene nafte gibale med 40 in 50 dolarji. Dno pod 30 dolarji je za nami, zdaj pa smo na ravneh, kjer so stroški črpanja. Da bi šla cena višje, niti ni želja največjih svetovnih proizvajalcev, nižje pa spet 'tolčejo' rdeče številke in jim to ne ustreza," je za Finančne krivulje na Valu 202 komentiral Aleš Lokar iz KD skladov.
Optimizem nemških institucionalnih vlagateljev
Delniškim trgom višje cene nafte ustrezajo, dobrodošli pa so bili tudi nekateri makroekonomski podatki. Nemški indeks konjunkturnih pričakovanj Zew je aprila porasel drugi mesec zapored, tokrat za 6,9 točke, na 11,2 točke. Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je posledično zavihtel vse do 10.370 točk, kar pomeni več kot dvoodstotno dnevno rast in zanesljiv preboj 200-dnevnega drsečega povprečja, kar je pozitiven signal. Indeks svetovnih delnic MSCI, ki meri predstavo izbranih delnic v 45 državah, je dosegel najvišjo raven po 7. decembru.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (19. april):

Presenetljiva napoved: Fed bo obresti - znižal!
Dobre volje včeraj ni manjkalo niti trgovcem v Tokiu (Nikkei se je povzpel za 3,7 odstotka), medtem ko v New Yorku rast ni bila tako impresivna, je pa S & P presegel 2.100 točk. Vlagatelji še vedno ugibajo, kdaj bo Fed letos naslednjič zvišal obrestno mero, če se bo to sploh zgodilo. Nemški finančni analitik Chris Zwermann napoveduje, da bo Fed poleti obrestno mero spet znižal na ničelno raven. Zwermann še opozarja na nevarnost rasti japonske valute. Zgodovinsko gledano, je šibak jen vedno pomenil višjo vrednost indeksa DAX, zdaj pa grozi ravno nasprotno.
Srebro poskočilo za pet odstotkov
Dolar je včeraj oslabel in za evro je bilo treba plačati tudi 1,1386 dolarja. To je pomagalo plemenitim kovinam. Zlato se je povzpelo za dva odstotka, vse do 1.256 dolarjev, še precej večjo rast pa je doživelo srebro. Za unčo je bilo treba plačati že več kot 17 dolarjev, kar je petodstotna dnevna rast in najvišja raven po juniju 2015. Kaže, da bo srebro počasi nadomestilo tisto, kar je v primerjavi z zlatom zamudilo v prvem četrtletju. Cene platine so včeraj presegle tisoč dolarjev in so bile najvišje v zadnje pol leta.
Bitcoin manj volatilen kot zlato
Nekaj omembe si je včeraj zaslužila tudi digitalna valuta bitcoin, čeprav se z njo zadnje čase dosti ne dogaja. No, prav to je vzrok, da so finančni portali pisali o njem: zadnjih 24 dni pomeni najdaljše obdobje po letu 2010, v katerem je bil bitcoin manj volatilen kot zlato. Nekateri zato že zatrjujejo, da je to znak, da bitcoin podobno kot zlato dobiva status varnega pribežališča. Najbrž so takšne izjave precej prepotentne, predvsem pa je število transakcij neprimerljivo. Na trgu zlata trgovci dnevno obrnejo od 180 do 250 milijard dolarjev dnevno, pri bitcoinu le 6,6.