Zadnji avgustovski teden je bil za vlagatelje zelo buren. Ko Dow Jones naenkrat zaniha tisoč točk navzdol, nafta pa, prav tako v enem dnevu, poskoči za deset odstotkov, je jasno, da so živci na hudi preizkušnji. Teden se je začel z več kot osemodstotnim padcem kitajskega borznega trga, kar je streslo tudi Zahod. Toda ob koncu tedna so trgi spet zadihali. Kitajska centralna banka je namreč znižala obrestno mero, poslovnim bankam pa stopnjo obvezne rezerve, s čimer je poskrbela za svežo likvidnostno injekcijo bančnega sistema, ob koncu tedna pa najavila, da bodo pokojninski skladi na trg kmalu vložili preračunano več kot 300 milijard dolarjev.
Brada je morala čakati kar enajst mesecev
Vsi pomembni indeksi v New Yorku so na tedenski ravni celo nekaj malega pridobili, vseeno pa je bil padec že v ponedeljek tolikšen, da so indeksi uradno vstopili v obdobje korekcije, kar pomeni, da so od vrha oddaljeni že več kot deset odstotkov. Novica je verjetno razveselila Jesseja Felderja, trgovca, blogerja in nekdanjega uslužbenca propadle banke Bear Stearns. Felder je namreč pred enajstimi meseci sklenil, da si bo brado pustil rasti toliko časa, dokler trg ne bo padel za deset odstotkov. Seveda je takrat, konec septembra, pričakoval, da se bo takšen popravek zgodil že lani jeseni, a je brada rasla in rasla, indeksi pa do aprila postavljali rekorde. Šele zdaj je "upravičen" do britja.

Vlagatelji razprodajajo delniške naložbe
Ključno vprašanje je, ali so se pretresi s tem res končali. Strateg Jim Paulsen pravi, da ni tako. Delnice so po njegovem mnenju precenjene, zato napoveduje nadaljnje padce. Slabo znamenje je tudi tako imenovani smrtni križ, ki se je pokazal pri tehnični analizi newyorškega indeksa S & P, saj je 50-dnevno drseče povprečje padlo pod 200-dnevnega, kar v teoriji napoveduje nadaljnje padce v naslednje pol leta. Volatilnost je izjemna, vlagatelji prestrašeni. V torek so ameriški skladi ETF trpeli največji enodnevni neto odliv sredstev od leta 2007, v tednu od 20. do 26. avgusta pa je bilo neto odlivov iz delniških skladov za 29,5 milijarde, kar je največ, odkar od leta 2002 vodijo to statistiko.

Sod brenta spet nad 50 dolarji
Nafta se je silovito odbila od šestletnega dna. V četrtek sta ameriška lahka nafta in brent poskočila za 10 odstotkov, kar je največja enodnevna rast po marcu 2009. Rast se je nadaljevala tudi v petek, ko je brent presegel mejo 50 dolarjev. Med glavnimi vzroki za preobrat je zapiranje kratkih pozicij (teh je bilo rekordno veliko) in nepričakovano dobri podatki o ameriški gospodarski rasti. Ta je bila v drugem četrtletju 3,7-odstotna, kar je precej več od prejšnje ocene (2,3 odstotka). Očitno je največje gospodarstvo sveta za zdaj še precej imuno na šoke iz tujine. Predsednik Fedove podružnice v St. Louisu James Bullard je povedal, da pretresi, ki smo jim bili priča zadnji teden, ne bodo bistveno vplivali na Fedove načrte o višanju obrestne mere.

Višja polletna dobička Krke in Petrola
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP v petih dneh izgubil tri odstotke. Najbolj, za pet odstotkov, so padle delnice Zavarovalnice Triglav, ki je imela v prvem polletju sedem odstotkov manj dobička kot v enakem obdobju lani. Z okrog štiriodstotnim minusom sledijo delnice Gorenja in Krke, ki so bile s 4,45 milijona evri spet najprometejše. Skupina Krka je v prvem polletju dobiček povečala za pet odstotkov na 112,3 milijona evrov. "Kljub zaostrenim razmeram na vzhodu so številke zadovoljive," je ocenil Marko Pavlović iz GBDja. Na izid poslovanja skupine je sicer močno vplival tečaj rublja, saj Rusija ostaja najpomembnejši posamični trg za Krko. Polletne rezultate je ta teden objavil tudi Petrol, delnice družbe pa so izgubile 1,92 odstotka. "Kljub padanju cen nafte je bil dobiček za šest odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, in sicer 25,3 milijona evrov," je izpostavil Pavlović.