Amazon, največji trgovec na svetu, je v tretjem četrtletju po zaslugi julijske diskontne akcije, imenovane Prime Day (11. julija podjetje še nikoli ni imelo toliko prometa v enem dnevu), in zaradi odličnih rezultatov storitev v oblaku prihodke povišal na 43,7 milijarde dolarjev, kar je močno presenetilo analitike. In seveda krepko navzgor pognalo Amazonove delnice, ki so spet presegle tisoč dolarjev. Tudi Amazonov dobiček se je zvišal (za 1,6 odstotka, na 256 milijonov dolarjev), čeprav je podjetje zaradi širitve močno pospešilo investicijsko dejavnost, kar je posledično vplivalo na višje stroške. Blestijo tudi tehnološki velikani, zato je tehnološki indeks Nasdaq v petek poskočil za 2,2 odstotka. Googlovo starševsko podjetje Alphabet je tretje četrtletje končalo s 6,7 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 32 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, Microsoft pa je čisti dobiček povečal za 16 odstotkov, na 6,6 milijarde dolarjev.

GE utegne izpasti iz elitnega šopka
Razočaral pa je General Electric, ki je že prejšnji petek predstavil četrtletne dosežke. Dobiček se je znižal za 10 odstotkov, na 1,8 milijarde dolarjev, tako da je delnica v ponedeljek zanihala za šest odstotkov navzdol, kar je največja enodnevna izguba v zadnjih šestih letih. Padanje se je nadaljevalo tudi v preostanku tedna, tako da tedenska izguba znaša skoraj 13 odstotkov. Od začetka leta so GE-jeve delnice padle za 35 odstotkov, medtem ko je indeks Dow Jones v tem obdobju porasel za 20 odstotkov. Na tokratni padec delnic General Electrika so poleg nižjega dobička vplivala tudi ugibanja, ali bo GE znižal dividendo, pojavljajo pa se tudi pomisleki, ali ne bo GE zapustil elite 30 podjetij, ki sestavljajo Dow Jones. Koncern GE, ki proizvaja številne izdelke od hladilnikov do motorjev za letala, je že leta 1896 sodil med prvih dvanajst podjetij, ki so sestavljali Dow Jones. Ob koncu 90. let in na začetku tega stoletja je bil najvrednejše podjetje na svetu. Zadnjič mu je to uspelo leta 2004, ko je bil s tržno kapitalizacijo 382 milijard dolarjev tik pred Exxon Mobilom.

Exxon Mobil s 50 odstotkov višjim dobičkom
Exxon Mobil in preostale naftne ikone, ki jih je pred dvema letoma prizadel dramatičen padec cen nafte, se medtem vračajo med najdobičkonosnejša podjetja sveta. Zaradi nižjih stroškov in spet precej višjih cen nafte je Exxon Mobil, nekoč največje podjetje na svetu, v tretjem četrtletju čisti dobiček povišal za 50 odstotkov, na skoraj štiri milijarde dolarjev. Prihodki so se povzpeli za 13 odstotkov, na 66,2 milijarde dolarjev. Če ne bi bilo orkana Harvey, bi bilo prihodkov še za kakšnih 160 milijonov več. Podobno zgledno je posloval tudi Chevron. Njegov dobiček se je povzpel za 52 odstotkov, na 1,95 milijarde dolarjev. Varčevalni program in višje cene nafte so pomagale tudi evropskim naftnim podjetjem. Francoskemu Totalu je v zadnjem četrtletju pod črto ostalo 2,7 milijarde dolarjev, kar je 29 odstotkov več kot v istem četrtletju lani.

Nafta brent najvišje v zadnjih dveh letih
Cena nafte vrste brent je v petek prvič po juliju 2015 spet presegla 60 dolarjev za 159-litrski sod, ameriška lahka nafta pa je pri skoraj 54 dolarjih dosegla najvišjo raven po letošnjem februarju. Vodilni proizvajalci se strinjajo, da bi moral Opec na naslednjem sestanku (30. novembra na Dunaju) v želji po uravnoteženju naftnega trga še podaljšati dogovor o znižanju proizvodnih kvot, ki se izteče marca. Savdska Arabija in Rusija sta že izrazili podporo podaljšanju sporazuma za naslednjih devet mesecev. Kot je znano, članice Opeca in Rusija dnevno načrpajo 1,8 milijona sodov (159 litrov) dnevno manj. Višje cene nafte so seveda dobra novica za države, ki proizvajajo nafto, a seveda slaba novica za preostali svet. Vozniki in tisti, ki se grejete s kurilnim oljem, lahko očitno pričakujete nove podražitve, pri čemer "nagaja" še ameriški dolar, ki se v zadnjih tednih krepi. Za evro je treba plačati le še 1,16 dolarja.

Trump naj bi se odločil: Jerome Powell
Wall Street se je na večinoma odlične poslovne rezultate ameriških podjetij in spodbudne gospodarske obete (po prvi oceni je ameriškemu gospodarstvu v tretjem četrtletju uspela triodstotna rast, analitiki pa so pričakovali, da bo rast 2,4-odstotna) odzval z novimi rekordi. Indeks Dow Jones je v zadnjem tednu pridobil še pol odstotka. Širši indeks S&P 500 se je na tedenski ravni zvišal že sedmič zapored, kar se ni zgodilo tri leta. Pomagala so tudi ugibanja, da naj bi predsednik Trump za novega guvernerja Feda (Janet Yellen se mandat izteče februarja 2018) v naslednjem tednu nominiral Jeroma Powlla. Seveda je veselo razpoloženje vladalo tudi na evropskih borznih parketih. Zaradi namigov iz Evropske centralne banke, da bodo obresti v območju evra še dolgo nizke, in zaradi šibkejšega evra je frankfurtski DAX30 v petek dosegel 13.249 točk, tako da se je v primerjavi s petkom prej okrepil za 1,7 odstotka.

Le rast plač bi lahko spodbudila inflacijo
Svet ECB-ja se je na četrtkovem zasedanju odločil zmanjšati obseg programa odkupovanja obveznic s 60 na 30 milijard evrov mesečno. Sprememba bo začela veljati januarja, program pa je banka podaljšala najmanj do konca septembra. Mario Draghi in njegovi sodelavci želijo še bolj zagnati evropsko konjunkturo in inflacijo približati ciljnima dvema odstotkoma, kar se še vedno zdi težko uresničljiv cilj. Avgusta in septembra je bila rast cen 1,5-odstotna. Napovedi govorijo, da naj bi bila leta 2018 inflacija v območju evra 1,3-odstotna, leto kasneje pa 1,6-odstotna. Eden od pomembnih dejavnikov, da inflacija ne doseže ciljne vrednosti, je stagnacija plač. To poudarja tudi Draghi. Le če se bodo plače občutneje zvišale, bo to prineslo pritisk na cene in s tem višjo inflacijo. V EU-ju je še vedno več kot devet odstotkov brezposelnih (v Španiji je brezposelnost najvišja, 17-odstotna). Rast plač lahko pričakujemo le, če bo čutiti pomanjkanje delovne sile, česar pred letom 2019 ni pričakovati.