Dow Jones tako zajetnih izgub ni imel že od junija 2020! Inflacija na letni ravni je bila avgusta 8,2-odstotna, kar je malce več od napovedi (8,1), vendarle pa manj kot julija (8,5), a to je slaba tolažba. Padec vrednosti surovin, predvsem nafte, je vzbujal upanje, da se bo splošna rast cen bolj umirila, zato je bil torkov burni odziv Wall Streeta razumljiv. Inflacija namreč ostaja ameriški sovražnik številka ena, Fed pa bo – to je že nekaj časa jasno – brezkompromisen. Tudi za ceno recesije. Zelo verjetno bo tako ameriška centralna banka na zasedanju 20. in 21. septembra obresti spet dvignila za 75 bazičnih točk, ni pa izključena še kakšna ostrejša akcija. Na terminskih trgih je sicer verjetnost, da bo Fed obresti dvignil za 100 bazičnih točk, le 17-odstotna. Od marca, ko je osrednja banka začela cikel zaostrovanja obresti, so se te v štirih korakih (25-50-75-75) povzpele za 225 bazičnih točk oziroma na raven med 2,25 in 2,50 odstotka. Tako naglega zaostrovanja denarne politike si Fed ni privoščil že 40 let.
S & P 500 pod 4000 točkami
Čez dva tedna bo, kot vse kaže, obrestna mera Fed funds že pri 3,25 odstotka, kar je raven, ki naj bi že negativno vplivala na gospodarsko rast in na brezposelnost. Do konca leta je pričakovati, da bo Fed obresti privil vse do štirih odstotkov. To je bilo na začetku lanskega leta (ko seveda inflacija še ni predstavljala težav) popolnoma nepredstavljivo, večina je napovedovala, da bodo obresti šele z letom 2023 začele zapuščati ničelno raven. Dow Jones (31.105 točk) se je v torek spustil za letos rekordnih 1276 točk nižje oziroma za 3,94 odstotka, podobno tudi širši S & P 500 (3.932 točk), ki je zdrsnil precej pod 4000 točk, potem ko je od 500 delnic, ki sestavljajo ta indeks, manj kot desetim uspelo povečati vrednost. Nasdaq (11.633) je izgubil več kot pet odstotkov. Donosnost dveletne ameriške vladne obveznice se je povzpela na 3,752 odstotka, kar je 14-letni vrh. Pri desetletni je donosnost za 30 bazičnih točk nižja. To je nenavadno, takšna invertna krivulja pa je v preteklosti že pogosto pravilno napovedala recesijo.
Evropa pozimi verjetno v recesiji
Evropske borze so bile v torek dopoldne, vsaj tako je kazalo, na poti do četrtega zaporednega pozitivnega dneva, potem ko je bilo v ponedeljek opaziti precej optimizma in je na primer frankfurtski DAX30 pridobil skoraj dva odstotka in pol. Na pozitiven začetek tedna je vplival tudi uspeh ukrajinske vojske v vojni proti Rusiji, kar pa še vseeno ne odpravlja velike verjetnosti, da bo Evropa pozimi zdrsnila v recesijo. Je pa seveda spodbudno, da so cene zemeljskega plina od konca avgusta strmoglavile za skoraj 50 odstotkov (no, še vedno pa so več kot 450 odstotkov višje kot pred enim letom). V torek popoldne se Evropa ni mogla znebiti precejšnjega minusa (STOXX 600: -1,6 %; 421 točk), izgubljale so predvsem delnice podjetij, ki so občutljiva na obrestne mere. Tehnološki sektor je izgubil 3,2 odstotka.
Kriptovalute, torek ob 21.00 | Tedenska sprememba | Tečaj v USD |
bitcoin | +7,6 % | 20.450 |
eter | +1,4 % | 1.595 |
BNB | +5,9 % | 281 |
XRP | +4,5 % | 0,3378 |
ada | +0,1 % | 0,4692 |
solana | +11 % | 34,41 |
Šele leta 2024 gospodarska rast ob normalni inflaciji
Evro, ki je v ponedeljek pri 1,0197 dolarja dosegel najvišjo vrednost po sredini avgusta, se je glede na ameriško valuto vrnil k pariteti. Nemški inštitut Ifo je občutno znižal napovedi za nemško gospodarstvo in svari, da bo Nemčija pozimi zdrsnila v recesijo. Letos naj bi BDP porasel za 1,6 odstotka, v naslednjem letu pa naj bi se obseg BDP-ja skrčil za 0,3 odstotka. Inflacija bo letos po napovedih 9,3-odstotna, vrh pa bo dosegla v prvem kvartalu 2023 s približno 11-odstotno stopnjo. Šele leta 2024 sledi normalizacija razmer s predvidoma 1,8-odstotno gospodarsko rastjo in 2,5-odstotno inflacijo. Ifo pričakuje, da bo Evropska centralna banka ustrezno odgovorila na visoko rast cen, tako da bi lahko obrestno mero s trenutnih 1,25 odstotka zvišala vse do 4,0 odstotka. Kot je znano, so pri ECB-ju prejšnji četrti obresti zvišali za 75 bazičnih točk.
Prihaja dan M
Na začetku tedna je šibkejši dolar spodbudil rast plemenitih kovin, predvsem srebro (+5 %) je imelo občuten pribitek in je skoraj doseglo 20 dolarjev in s tem najvišjo raven v zadnjem mesecu, a se v torek popoldne ni uspelo zadržati tako visoko. Podobno velja za kriptovalute, katerih skupna tržna kapitalizacija je spet zdrsnila pod bilijon dolarjev. Bitcoin in eter sta bila pozno zvečer (v 24-urni primerjavi) za skoraj 10 odstotkov pod gladino, pri čemer se je bitcoin še držal nad 20 tisoč dolarji. Zdaj je zanimanje kriptoskupnost povsem namenjeno dnevu, ko se bo zgodila združitev oziroma The Merge.
Prehod na nov način potrjevanja transakcij
Gre za nadgradnjo omrežja ethereum, ki bo predvsem prinesla energetsko učinkovitejši način (porabljene bo kar 99 odstotkov manj energije) potrjevanja transakcij in prehod z dokazila o delu (proof of work) na dokazovanje lastništva (proof of stake). Kdor bo sodeloval pri potrjevanju transakcij, bo moral zastaviti nekaj etra. Zastavljeni etri bodo prinašali lepe donose, že zdaj so ti okrog štiriodstotni, po novem naj bi bili še višji. Bloomberg pravi, da bo eter s tem postal bolj podoben tradicionalnim naložbenim razredom, kot so obveznice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje