Oktobrska inflacija je bila v ZDA na letni ravni 3,2-odstotna (mesec prej je bila 3,7-odstotna), veseli pa tudi, da se je jedrna inflacija (ta ne vključuje cen energentov in hrane) znižala močneje od pričakovanj, tako da je pri 4,0 odstotka trenutno na najnižji ravni v dobrih dveh letih. Analitiki so enotni v oceni, da Fed, ki je v kratkem času obresti navil na najvišjo raven po letu 2001, decembra (in najverjetneje niti januarja) ne bo dodatno višal cene zadolževanja, to pa je za gospodarstvo in za borze dobra novica. Tako ne čudi, da se je včeraj podražilo 90 odstotkov delnic, ki so vključene v indeks S & P 500. Tako vsesplošne rasti letos nismo bili vajeni, vse prepogosto je pridobivala le peščica delnic, predvsem iz skupine veličastnih sedem.

Vlagatelji, ki "shortajo" delnice, pod pritiskom
Dow Jones je tako včeraj pridobil skoraj 500 točk, še več (skoraj dva odstotka) pa je pridobil širši S & P 500, ki je za nekaj časa pogledal tudi nad pomembno mejo 4.500 točk. To je bila največja enodnevna rast na Wall Streetu po aprilu, medtem ko je indeks delnic srednje velikih podjetij (ta so še bolj občutljiva za obrestne mere) Russell 2000 (1.798 točk) poskočil kar za 5,4 odstotka – največ letos. Po treh zaporednih negativnih mesecih se tako november kaže kot res dober mesec, tehnološki indeks Nasdaq je poskočil že za skoraj deset odstotkov! Kot ugotavlja Citigroup, bo v prihodnjih dneh tržno dinamiko določalo tudi veliko neuspešnih kratkih pozicij ("shortov") na tehnološki sektor. Vlagatelji s temi pozicijami stavijo na padce, a jih bodo morali zdaj zapirati z izgubo, saj trg ne gre v smer, kot bi si želeli.

Ne delnice ne obveznice, ampak surovine!
Tako kot delnice so se včeraj precej podražile tudi obveznice, zahtevane donosnosti pa so šle posledično navzdol, pri ameriški desetletni obveznici kar za 17 bazičnih točk, na 4,45 odstotka. Po mesečni anketi banke BofA sodeč, so upravljavci premoženja pri obveznicah razpoloženi tako bikovsko kot že od finančne krize ne, saj so trdno prepričani, da se bodo obrestne mere prihodnje leto zniževale. Upravljavci premoženja zato znižujejo svoje denarne pozicije in se dolžniškim trgom izpostavljajo najodločneje po letu 2009. Da niti obveznice delnice ta hip niso najboljša izbira, pa meni cenjeni analitik iz banke JPMorgan Marko Kolanovic. Vlagateljem svetuje, naj, čeprav od konca oktobra spremljamo lep odboj delniških in obvezniških trgov, prodajajo delnice in obveznice in denar preselijo v surovine.

Dolar občutno izgubljal vrednost
Dolar je po objavi ameriške oktobrske inflacije doživel globok padec, saj se je dolarski indeks znižal za poldrugi odstotek, kar je za valutne trge izjemen premik. Ameriška valuta je v primerjavi z evrom izgubila celo 1,7 odstotka. Že dopoldne je evro pridobival, potem ko je bila objavljena vrednost nemškega konjunkturnega indeksa Zew. Ta je prvič po aprilu spet splezal v pozitivno območje, pa čeprav pri ECB-ju poudarjajo, da bodo še nekaj četrtletij vodili restriktivno denarno politiko. Trgi vseeno pričakujejo, da bi lahko junija 2024 videli prvo znižanje obrestne mere. Plemenite kovine so včeraj tudi zaradi šibkejšega dolarja precej pridobivale (srebro +3,5 %), kriptovalute pa so šle navzdol. Bitcoin je bil ob živahnem dogajanju na terminskih trgih in likvidaciji dolgih pozicij včeraj ob 23. uri vreden 35.500, kar je 2,7 odstotka manj kot 24 ur prej. Vse bolj kaže, da si bo SEC vzel še nekaj časa (torej do novega leta), preden bo odobril prve ETF-sklade na promptno ceno bitcoina.