Na letni ravni je v ZDA inflacija na ravni potrošnikov (indeks CPI) dosegla že pet odstotkov, kar je največji pospešek po poletju 2008. Brez upoštevanja cen hrane in energentov je bila rast cen 3,8-odstotna, največ po letu 1992. Občutno so k inflaciji pripomogle višje cene rabljenih vozil. Prejšnji mesec je bila inflacija na letni ravni 4,3-odstotna, kar je že povzročilo nekaj nervoze na finančnih trgih, tokrat pa – nič. Donosnost desetletne ameriške obveznice je zdrsnila, delnice (predvsem tehnološke) pa so šle navzgor. Že v četrtek je S&P 500 po dobrem mesecu dni znova postavil nov rekord, v petek pa naredil še majhen korak naprej. Ali vlagatelji ignorirajo nevarnost inflacije, ali pa gre res le za prehoden pojav, kot neprestano poudarja tudi Fed.

Velika verjetnost popravka
"Borzni trgi dosegajo nove rekorde. Indeksi so že nad vrednostmi, ki jih je večina analitikov ob začetku leta napovedovala za konec leta 2021. Čeprav je grožnja višje inflacije zelo realna, trge še vedno pokonci držijo spodbude in tudi dobri rezultati podjetij in obeti. Se je pa treba zavedati, da je verjetnost skorajšnje korekcije v tem trenutku visoka, kar pa ni zagotovilo, da se bo res zgodila. Višjo verjetnost lahko podkrepimo s podatki o zavarovanju pred padci, ki znova močno rastejo. Obenem pa so pred nami poletni meseci, ko lahko zaradi nekoliko nižje likvidnosti trgi močneje reagirajo na katero koli negativno novico, kot bi sicer," nam je povedal Mihajlo Todurov (Vzajemci skupina).

Shillerjev kazalnik v rdečem območju
Todurov poudarja, da so bile redko kdaj v zgodovini delnice tako visoko ovrednotene: "Vrednotenja so zgodovinsko nadpovprečna, saj so bila v skoraj 150-letni zgodovini višja le na vrhuncu dot-com balona pred dobrimi 20 leti. Govorimo o kazalniku Shiller PE-ratio, ki je pri vrednosti 37. Morda gre za novo realnost, ki je posledica vseh ukrepov, ampak se z denarjem ne gre igrati in špekulirati. V zadnjih štirih primerih, ko se je kazalec povzpel prek vrednosti 30 in se tam obdržal, je kmalu zatem sledil upad delniških tečajev za najmanj 20 odstotkov. V tem primeru bi bile najbolj na udaru delnice podjetij, katerih prihodnji dobički so močno odvisni od cene zadolževanja, najbolje pa se v takih obdobjih odrežejo podjetja iz sektorjev industrije, farmacije, nepremičnin in osnovnih potrošnih dobrin."

SBITOP letos najdonosnejši v Evropi
V četrtek se je sešla Evropska centralna banka. Ker ni znakov sprememb denarne politike (pri ECB-ju bodo tudi v tretjem četrtletju ohranili visoke ravni pandemičnih nakupov vrednostnih papirjev iz drugega četrtletja), so delniški indeksi podobno kot v ZDA dosegli nove rekorde. Evropa bi lahko v prihodnjem obdobju nadomestila zaostanek za New Yorkom: če je indeks S&P 500 v zadnjem desetletju poskočil za več kot 235 odstotkov, je vseevropski STOXX 600 v tem obdobju pridobil le približno 85 odstotkov. Tudi Ljubljanska borza se prebuja. Letos je indeks SBITOP pridobil 27 odstotkov. Todurov: "Že nekaj let jo postavljamo med najboljše izbire. V letošnjem letu je indeks SBITOP najdonosnejši v Evropi, obenem pa se borzne družbe lahko pohvalijo z višjimi dividendami od evropskega povprečja."

Začetek kriptozime?
Trg kriptovalut je v zadnjem tednu izgubljal, nekaj pospeška je dobil le ob novici, da je bitcoin v Salvadorju postal zakonito plačilno sredstvo, skupaj z dolarjem, ki to vlogo "igra" zadnjih 20 let. Čez nekaj mesecev, ko bo zakon začel veljati, bodo morali torej vsi trgovci omogočiti kupovanje izdelkov z bitcoini. "Gre bolj za PR-potezo. Predsednik je izjavil, da to kaže na inovativnost države, digitalizacijo, in da se veseli, da bo več denarja prihajalo v državo od Salvadorcev, ki delajo v tujini," je za TV SLO povedal pravni svetovalec za digitalizacijo Peter Merc. Glede prihodnjih gibanj na tem trgu ni bikovsko razpoložen: "Nazadnje je kriptozima trajala tri leta. Po mojem mnenju smo zdaj priča začetku takšne kriptozime." Je torej čas za vlaganje? Merc: "Ne, predvsem zato, ker mali vlagatelji nimajo potrpljenja, da bi vložili in počakali dve ali tri leta na dobiček."