Frankfurtski DAX30 je v ponedeljek zanihal tudi do tri odstotke navzdol in bil le še nekaj točk nad najnižjo vrednostjo v zadnjih dveh mesecih, včeraj pa se je njegova vrednost rahlo popravila (na 12.860 točk). Popolna prekinitev dobave zemeljskega plina po plinovodu Severni tok 1 bi, kot opozarja Moody's, evroobmočje po vsej verjetnosti vodila v hudo recesijo in prinesla še višjo inflacijo. Nekatere napovedi so precej črnoglede, najbolj slikovita je primerjava z zlomom banke Lehman Brothers sredi septembra 2008. Takrat je bil to glavni sprožilec finančne krize, zdaj pa bi lahko svoj "Lehmanov trenutek" doživel energetski sektor, pri čemer bi bile posledice prav tako precej uničujoče.

Skrbijo vse višje zahtevane donosnosti obveznic
Včeraj so evropski vlagatelji zaman čakali na kakšne spodbudne impulze iz New Yorka, kjer so po podaljšanem koncu tedna borzniki spet sedli za svoje terminale. Rdeča barva, ki je že od druge polovice avgusta spremlja trgovanje, se spet ni poslovila, saj je Dow Jones (31.145 točk) izgubil več kot polovico odstotka, tehnološki indeks Nasdaq (11.545 točk) pa tri četrt odstotka. Njegova vrednost je že sedmi dan zapored drsela navzdol, kar je najdaljši negativni niz po letu 2016. Tudi obvezniški trgi še naprej izgubljajo, posledično pa se zahtevane donosnosti dolžniških papirjev zvišujejo. Pri 10-letni ameriški obveznici je donosnost samo včeraj poskočila tudi za 0,162 odstotne točke, na 3,353 odstotka. Vzrok za takšna gibanja je bila vsaj včeraj objava indeksa ISM, ki meri predstavo ameriške storitvene dejavnosti, in se je avgusta s 56,7 nepričakovano povzpel na 56,7 točke, kar bi (v kombinacijo s precej ugodnimi podatki o avgustovskem trgu dela) lahko centralno banko še hitreje spodbudilo k nadaljnjemu močnemu dvigovanju obresti.

V četrtek novo ECB-jevo zvišanje obresti. Za 0,75 odstotne točke?
Pozornost udeležencev trga je vse bolj usmerjena v četrtkovo zasedanje Evropske centralne banke. V zadnjem času je bilo kar nekaj znakov, da pri ECB-ju ne bodo pomišljali pri močnem zaostrovanju denarne politike. Če so šle na julijski seji obresti navzgor za pol odstotne točke (s tem je depozitna obrestna mera končno zapustila negativno območje), je tokrat pričakovati dvig za 75 bazičnih točk. Zanimivo bo tudi slišati, kakšne načrte ima centralna banka z instrumentom za zaščito monetarnega delovanja (the transmision protection instrument), ki naj bi skrbel, da ne bi bilo prevelikih razlik v gibanju obveznic evropskih držav. Podrobnejše informacije julija niso bile znane, nobena skrivnost pa ni, da je Evropska centralna banka poleti prodajala obveznice "varnih" držav in kupovala obveznice ranljivih držav. Razlika (spread) med nemško (trenutno 1,6-odstotna donosnost do dospetja) in italijansko (nekaj manj kot 4,0-odstotna donosnost) desetletno obveznico tako ostaja pri že kar tradicionalnih 2,4 odstotne točke.

Nafta WTI najnižje po februarju
Cene nafte so se včeraj spet opazno znižale, ameriška nafta WTI je zdrsnila pod 87 dolarjev za sod, kar je najmanj po februarju, čeprav se je skupina proizvajalk nafte Opec+ na začetku tedna dogovorila, da bo oktobra zmanjšala proizvodnjo nafte za 100 tisoč 159-litrskih sodov nafte dnevno. Proizvodnja Opeca in ZDA je poskočila na najvišjo raven po aprilu 2020 – Opecov output je avgusta znašal 29,6 milijona sodov dnevno. Trenutno bolj kot skrbi, kaj bo s ponudbo zaradi vojne v Ukrajini, na trg vplivajo strahovi pred verjetno recesijo v dobršnem delu razvitega sveta. Bitcoin je včeraj zdrsnil pod 19 tisoč dolarjev. Kriptoskupnost je predvsem v pričakovanju pomembnega dogodka pri omrežju ethereum. Predvidoma do 20. septembra se bo zgodil prehod s protokola proof-of-work (potrdilo o delu) na energetsko učinkovitejši proof-of-stake (potrdilo o deležu). Merge, kot so poimenovali dogodek, je razdeljen na več etap, prva je bila včerajšnja nadgradnja, imenovana Bellatrix. Kriptovaluta eter je bila včeraj vredna okrog 1600 dolarjev.