Posebej v ZDA, kjer so po nekaterih merilih določene delnice tako precenjene, kot so bile le še dvakrat v zgodovini: leta 1929 in ob koncu 90. let. Odlični dobički ameriških korporacij za zdaj še vlivajo upanje, da se rast lahko nadaljuje, toda za ovinkom preti kar nekaj nevarnosti. Ameriška centralna banka zaostruje denarno politiko, predsednik Donald Trump pa je še daleč od uresničitve nekaterih ključnih točk svojega gospodarskega programa, predvsem prijaznejše davčne politike in obsežnih infrastrukturnih projektov. Na tej točki se je sicer nedavno že nekaj premaknilo, kaže namreč, da so Bela hiša in republikanci dosegli napredek pri izpeljavi davčne reforme, tudi zato je Dow Jones (na krilih tehnoloških delnic) "pospešil" 200 točk višje in skoraj dosegel 22 tisoč točk.

Zlovešče Hindenburgovo znamenje
Vseeno vedno več analitikov svetuje večjo previdnost. Zlovešče dogodke naj bi nakazoval poseben vzorec pri tehnični analizi newyorškega trga, t. i. Hindenburgovo znamenje ("Hindenburg Omen"), ki je pravilno napovedal katastrofe v letih 1987, 2000 in 2007/08. Da ne bi šli preveč v podrobnosti, znane le profesionalcem, naj bo dovolj podatek, da se je pri indeksu S & P 500 Hindenburgovo znamenje pokazalo petkrat v šestih zaporednih trgovalnih dneh, kar se je zadnjič zgodilo novembra 2007. Vprašanje seveda ostaja, kam vložiti denar, saj so donosi obveznic še naprej mizerni. Vlagateljem priporočajo iskanje priložnosti na evropskih delniških trgih. Znani ekonomist Jeffrey Sachs (Citi Private Bank) opozarja, da se z delnicami, ki so vključene v evropski indeks EuroStoxx, trguje pri 19-kratniku letnega dobička, kar je opazen diskont v primerjavi z ameriškimi delnicami.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 22. avgusta:

Elita bankirjev v Jackson Holu
Na nadaljnjo smer razvitih borz bo morda vplivalo tudi srečanje vodilnih bankirjev sveta. Od četrtka do sobote bodo tako oči investicijske javnosti uprte v smučarsko letovišče Jackson Hole, kjer vsako leto ob tem času kansaški FED organizira simpozij najpomembnejših svetovnih krojačev denarnih politik. "Investicijska srenja bo poskušala dobiti odgovore o tem, kako bo Mario Draghi, dirigent ECB-ja, rešil zagato glede skorajšnjega pomanjkanja ustreznih obveznic za odkupe v okviru programa kvantitativnega lajšanja. Evropska centralna banka ima namreč interna pravila, da ne sme biti lastnica več kot ene tretjine dolga posameznega izdajatelja. Pri nemškem in portugalskem dolgu se ECB s trenutnim tempom že približuje tej meji," nam je povedal Peter Jenčič iz Alte.

Gary Cohn favorit za novega guvernerja Feda
"Prav tako bo vlagatelje zanimalo, kakšne so inflacijske napovedi tako v ZDA kot Evropi. Konec junija je Draghi nakazal, da utegne ob rastočih cenah počasi zapirati pipico izjemnih spodbujevalnih ukrepov. Posledično je evro proti dolarju občutno pridobil – še aprila je bilo treba za en evro plačati 1,06 dolarja, danes že 1,18. Simpozij je najverjetneje zadnji za sedanjo predsednico Zveznih rezerv Janet Yellen. Njen štiriletni mandat se konča na začetku februarja in trenutni favorit za njenega naslednika je Gary Cohn, nekdanji uslužbenec razvpite banke Goldman Sachs. Če se bo to tudi zgodilo, bodo nekdanji uslužbenci Goldman Sachsa vodili centralne banke v ZDA, Evropi in Veliki Britaniji. Je to zgolj zanimivo naključje ali lahko slutimo kakšno ozadje?" se sprašuje Peter Jenčič.