Newyorški delniški indeks S&P 500 je zaradi spodbudnih ameriških makroekonomskih podatkov in lepih dobičkov podjetij od začetka leta višji za devet odstotkov, zlato pa za dvanajst odstotkov, s čimer je na dobri poti, da bo njegova letna rast najvišja po letu 2010. Je res nenavadno, da rastejo tako delnice kot zlato? Niti ne. Lani je bilo podobno, oba naložbena razreda sta se povzpela za skoraj deset odstotkov, v letih 2009 in 2010 pa je bila pri obeh opazna še precej višja rast. Eden izmed razlogov za takšna gibanja bi bil lahko ta, da vlagatelji zlato uporabljajo kot zaščito (hedge) ob morebitnih večjih borznih pretresih. Še naprej želijo biti del bikovskega trenda na delniških trgih, a se tudi zavedajo, da gre lahko kaj hudo narobe. Dejavnikov tveganja je namreč kar nekaj: prehitro zaostrovanje denarne politike, spopad s Severno Korejo, kibernetski napadi, Trumpova nepredvidljivost ...

Zlati kovanci v ZDA obdavčeni, pri nas delno
Pri finančni družbi Pure Gold Company menijo, da je najboljše dolgoročno zavarovanje pred negotovostmi v svetu kar fizično zlato, saj je to ugodneje z vidika varnosti in načeloma tudi zaradi davčnih ugodnosti. Posebej to velja za državljane Velike Britanije, kjer zlati kovanci niso predmet kapitalskih dobičkov. Drugače je v ZDA in v nekaterih evropskih državah. V Sloveniji je promet z naložbenim zlatom neobdavčen, tako da ni treba plačati davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti kapitalski dobički, pri pravnih osebah pa se zlato obravnava tako kot preostale finančne naložbe. Veliko finančnih strokovnjakov svetuje, da je dobro imeti del portfelja (deset ali celo dvajset odstotkov) v zlatu, čeprav bi marsikoga mikalo, da bi raje tvegal s kakšnimi vročimi naložbami, kot so kriptovalute. Bitcoin, ki je bil 1. januarja letos vreden tisoč dolarjev, je zdaj malo pod 4.500 dolarji!

Nemčija ima polovico svojih rezerv doma
Nemška centralna banka je v sredo sporočila, da je v domovino uspešno vrnila načrtovani del tujih zlatih rezerv. Gre za več kot 53 tisoč zlatih palic (vsaka tehta približno 12,5 kilograma) v skupni vrednosti skoraj 23,5 milijarde evrov, ki jih je Bundesbanka "skrivala" pri Fedovi podružnici centralne banke v New Yorku in pri francoski centralni banki. Po tem transferju ima Nemčija doma že več kot polovico svojih zlatih rezerv (1.710 ton), preostanek pa hrani pri Fedu (36,6 odstotka) in Bank of Englandu (12,8). Da bo del tujih zlatih rezerv Bundesbanka prestavila v svoje trezorje, so se odgovorni odločili leta 2013, saj so časi hladne vojne in strahov, da bo zlato končalo v sovjetskih rokah, že davno mimo. Štiriletna "operacija" je potekala brez težav. 675 ton zlata - Nemčija je ena največjih lastnic zlata na svetu - je torej zdaj na varnem v Frankfurtu, Nemčija pa ima s tem na dosegu roke oprijemljivo naložbo, ki jo lahko proda v nemirnih časih.

Evro vedno bližje meji 1,20 dolarja
Finančni trgi so bili sicer zadnji teden zmerno optimistični. V Frankfurtu in Tokiu sta osrednja delniška indeksa resda ostala skoraj popolnoma nespremenjena, je pa zato New York naredil korak naprej. Indeks S&P 500 (2.443 točk) je po dveh zaporednih negativnih tednih pridobil 0,72 odstotka, saj vlagatelji pričakujejo, da se bo Donald Trump kmalu lotil davčne reforme. Evro je ob koncu tedna občutno porasel, za evropsko valuto je treba plačati že 1,1924 dolarja, kar je dvanajst odstotkov več kot na začetku leta in nov več kot dveletni vrh. Vrednost nafte brent ostaja nad 52 dolarji, lahke nafte pa pri okoli 48 dolarjih. Maloprodajne cene bencina so se ponekod v ZDA od srede do petka zaradi orkana Harvey zvišale za deset odstotkov, saj so številne rafinerije zaprle svoja vrata. Na Ljubljanski borzi so Krkine delnice zadnji teden pridobile štiri odstotke in pri 58 evrih splezale najvišje letos.
Popravek, če bo, bo kratkotrajen
"Kar nas za zdaj še navdaja z optimizmom, je vrednost indeksa S&P 500, ki je nad pomembno psihološko mejo 2.400 točk. Toda če se zgodi padec pod mejo 2.400, zna slediti hiter kratkoročen popravek. Ta sicer še ne bi pomenil začetka krize, saj so trenutni gospodarski kazalci še vedno dobri, rezultati podjetij pa odlični. Torej tudi če bo sledila korekcija, bo ta verjetno kratkotrajna in bomo že oktobra priča nadaljevanju rasti na krilih nove sezone objav poslovnih rezultatov. A previdnost v prihodnjih tednih še vedno ni odveč, saj smo na rekordnih vrednostih, od začetka rasti na borznih trgih pa je minilo že več kot osem let. Večjo pozornost bodo vlagatelji v prihodnjih tednih namenili tudi centralnim bankam. Predvsem bodo čakali na namige Feda glede nadaljnjih dvigov ključne obrestne mere in na napoved ECB-ja o začetku zaostrovanja ohlapne monetarne politike," je za MMC povedal Mihajlo Todurov (Vzajemci skupina).
Fedove reforme povečale varnost finančnega sistema
Na rednem letnem srečanju osrednjih bankirjev v Jackson Holu v ameriški zvezni državi Wyoming je guvernerka Feda Janet Yellen stopila v bran spremembam zakonodaje, ki so jih v ZDA uvedli ob finančni krizi. Kot je dejala, so reforme okrepile finančni sistem in spodbudile gospodarsko rast, vsakršne spremembe pa morajo biti zdaj zmerne. Trumpova administracija si prizadeva za omilitev finančne zakonodaje, ki po njenem mnenju duši gospodarsko rast. "Dokazi kažejo, da so krizne reforme občutno povečale varnost finančnega sistema," je poudarila Yellenova in se v govoru, ki ga je imela napisanega na 19 straneh, dotaknila tudi morebitnega zaostrovanja denarne politike. Največje svetovno gospodarstvo je po njenih besedah naredilo znaten napredek pri doseganju Fedovih ciljev glede zaposlovanja in cenovne stabilnosti, to pa so okoliščine, ki lahko kličejo po zvišanju obrestnih mer.
Draghi: Ultraohlapna politika daje rezultate
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je pred tremi leti prav v Jackson Holu postavil prve temelje za program kvantitativnega sproščanja oziroma odkupovanja državnih obveznic. Draghi meni, da ultraohlapna denarna politika daje rezultate in da bo inflacija sčasoma dosegla ciljna dva odstotka, saj BDP narašča (gospodarska rast v območju evra je prvič po letu 2011 presegla dva odstotka), vedno lepša je tudi slika na trgu dela. Draghi ob tem opozarja, da bo za dosego inflacijskih ciljev (trenutno je inflacija 1,3-odstotna) potrebna potrpežljivost. V primerjavi s Fedom ECB sledi le inflacijskemu cilju, vsaj do leta 2019 pa verjetno ni pričakovati dvoodstotne letne inflacije. Analitiki sicer pričakujejo, da bo ECB jeseni spet najavil manjši obseg mesečnih odkupov obveznic. Do decembra je še v veljavi program, v okviru katerega ECB odkupi za 60 milijard evrov obveznic.