Upravljavci premoženja po vsem svetu, ki skupno upravljajo 610 milijard dolarjev, so imeli novembra le 4,4 odstotka portfelja v denarju, kar je manj kot mesec prej (4,7 odstotka) in najmanj po oktobru 2013, to pa je precej očiten signal, da vlagatelji tvegajo več kot po navadi in da je na trgu neracionalna evforija, kot je sloviti Alan Greenspan že v 90. letih označil silovit borzni vzpon ('Irrational Exuberance'). Kot da bi mnogi že pozabili lekcije iz finančne krize in kot da so v več kot osmih letih bikovskega trenda, ki ga spremljamo na razvitih borzah, popustili vsi previdnostni ukrepi. Vsi podatki kažejo, da so delnice trenutno drage kot le redko kdaj v zgodovini. Z delnicami, ki so vključene v širši indeks S&P 500, se trguje po 18-kratniku pričakovanega dobička v naslednjem letu, kar je krepko nad povprečjem (15).
GE za polovico oklestil dividendo
Morda je tudi zaradi vseh svaril, da je trg zrel za večji popravek, v zadnjih dneh na zahodu opaziti več rdeče barve kot v prejšnjih tednih. V New Yorku so na udaru predvsem delnice General Electrica, ki je napoved letošnjega celoletnega dobička znižal kar za tretjino, poleg tega pa je (kar za polovico) oklestil dividendo. Delnice so samo v ponedeljek, ko je podjetje predstavilo načrt prestrukturiranja, padle za sedem odstotkov, kar je največ po letu 2009. Elitni delniški indeks Dow Jones (23.409 točk) se je v torek znižal tretjič v zadnjih treh trgovalnih dneh, res pa je, da so izgube minimalne. Frankfurtski DAX30 je v torek izgubljal tretji dan zapored, a se je obdržal nad 13 tisoč točkami. Če so leta 2009 z večino nemških podjetij na borzi trgovali po njihovi knjigovodski vrednosti, zdaj delnice kotirajo povprečno pri 2,5- do 4,5-kratniku knjigovodske vrednosti.
Evro nad 1,18 dolarja
Nemčija se je sicer v torek pohvalila z višjo vrednostjo konjunkturnega indeksa Zew (več v spodnji infografiki) in predvsem s zelo spodbudno gospodarsko rastjo. V tretjem četrtletju je bila nemška rast BDP-ja v primerjavi s četrtletjem prej 0,8-odstotna (na letni ravni pa 2,3-odstotna), kar je pomagalo celotnemu območju evra, da je imel v četrtletju do septembra 2,5-odstotno rast v primerjavi z istim obdobjem lani. Rast je bila s tem višja kot v ZDA in vse kaže, da bo evropski gospodarski motor letos hrumel najglasneje po finančni krizi. Evropska valuta se je na te podatke odzvala z opazno rastjo, saj je v primerjavi z dolarjem pridobila približno odstotek in se zavihtela nad 1,18 dolarja. Ameriška centralna banka naj bi naslednji mesec tretjič letos zvišala ključno obrestno mero, tako da v teoriji evro "ne bi smel" preveč pridobivati proti dolarju.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 14. novembra:

Putin in Erdogan okrepila zlate rezerve
Nafta je v torek padla za dva odstotka, za brent je bilo treba plačati manj kot 62 dolarjev za 159-litrski sod. Sveži podatki kažejo, da naj bi ameriška proizvodnja nafte iz skrilavcev decembra naraščala že dvanajsti mesec zapored, poleg tega pa je Mednarodna agencija za energijo presenetljivo znižala oceno povpraševanja po nafti za letošnje in naslednje leto. Cena zlata se je povzpela nad 1.280 dolarjev. Organizacija World Gold Council je sporočila, da je Rusija v tretjem četrtletju kupila 63 ton zlata v vrednosti 2,6 milijarde dolarjev, Turčija pa 30 ton. Gre za del naložbene strategije, s katero želita Putin in Erdogan čim boj diverzificirati svoje rezerve in biti manj odvisna od dolarja. Največ zlata imajo sicer ZDA (8133,5 tone), sledijo Nemčija (3373,7), Mednarodni denarni sklad (2814), Italija (24518), Francija (2435,9) in Kitajska (1842,6), takoj za Kitajsko pa je Rusija.