"Nisem navdušen, da (guverner Feda Jerome Powell) zvišuje obrestne mere, sploh nisem," je povedal Trump in poudaril, da bi mu moral Fed pomagati pri spodbujanju gospodarske rasti. Istočasno je spet obtožil Kitajsko in Evropo, da manipulirata s svojima valutama. Ameriški predsedniki se praviloma ne smejo vmešavati v politiko centralne banke, saj je njena neodvisnost eden od temeljev gospodarske stabilnosti. "Trump je prekršil kar nekaj norm. Ne le zato, ker je kritiziral pretekle Fedove poteze, ampak tudi zato, ker komentira prihodnje poteze. S tem vsem prihodnjem članom Feda sporoča, naj zagovarjajo politiko poceni denarja ali pa naj si raje najdejo drugo službo," je komentiral eden od ameriških analitikov.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 21. avgust ob 17.30:

Bikovsko obdobje traja že skoraj devet let in pol
Fed je zaradi znakov pregrevanja gospodarstva (inflacija na ravni potrošnikov je bila julija na letni ravni 2,9-odstotna, najvišja v šestih letih, brezposelnost pa je pri 3,9 odstotka najnižja v 20 letih) letos obresti dvignil že dvakrat in naj bi jih naslednjič že septembra. Vseeno na Wall Streetu padajo rekordi. Indeks S&P 500 je včeraj sredi dneva dosegel zgodovinski vrh, saj je presegel januarskih 2.872 točk. Bikovski trg v ZDA je danes star točno 3.453 dni in je s tem najdaljši v ameriški borzni zgodovini. Prejšnji rekord je bil iz obdobja oktober 1990–marec 2000. S&P 500 je od dna (marca 2009) višji za več kot 300 odstotkov, zaradi dobrih gospodarskih temeljev pa za zdaj nič ne kaže, da bi se krivulja obrnila navzdol.

Evro se je odbil od letošnjega dna
Trumpova kritika ameriške centralne banke je vplivala na padec ameriškega dolarja. Dolar je tako včeraj v primerjavi s košarico valut zdrsnil četrtič zapored, v tem obdobju je izgubil več kot odstotek. Za države v razvoju je to dobra novica, potem ko so nekatere valute, kot je turška lira, letos v primerjavi z dolarjem padle celo za 40 odstotkov, kar je predvsem v Turčiji povzročilo pravi finančni vihar in zbilo tudi vrednosti bančnih delnic v Evropi. Banke v evrskem območju so namreč Turčiji posodile okrog 150 milijard dolarjev, od tega 80 milijard Španija. Turški bančni sektor ima sicer za zdaj zelo nizko stopnjo slabih posojil (le tri odstotke), vendar je pričakovati njihovo občutno rast. Evro, ki je bil pred nekaj dnevi pri 1,13 dolarja na enoletnem dnu, se je zavihtel do skoraj 1,16 dolarja.

Pozor na inverzno krivuljo donosnosti!
Ameriški predsednik Donald Trump si seveda želi nizkih obresti, saj je to eden od temeljev za nadaljnjo gospodarsko rast. A Fed mora na drugi strani paziti, da inflacija ne podivja, saj bi to lahko povzročilo škodo gospodarstvu. Z zvišanjem obresti brzda inflacijo in neizogibno vpliva na nižjo gospodarsko rast. Med signali, da bi lahko ameriško gospodarstvo v kratkem doživelo recesijo, najbolj svarilen prihaja z obvezniškega trga. Krivulja donosnosti ameriških obveznic namreč kaže, da kratkoročne obresti rastejo precej hitreje kot dolgoročne.

Fed naj bi letos ukrepal še dvakrat
Če je na začetku leta 2017 razmik med desetletnimi in dveletnimi ameriškimi obveznicami znašal 125 bazičnih točk, znaša trenutno le 25 bazičnih točk. Zgodovina kaže, da inverzni krivulji donosnosti običajno sledi recesija. Raphael Bostic, član Federalnega komiteja za operacije na odprtem trgu, prav zato napoveduje, da se bo pri Fedu zavzemal proti agresivnemu višanju obrestne mere, ki je trenutno pri dveh odstotkih. Upa, da bo Fed letos le še enkrat zvišal temeljno obrestno mero in ne dvakrat, kot predvidevajo finančni trgi. Za dvig obresti na septembrski seji je trenutna verjetnost 90-odstotna, za še en dvig v mesecu decembru pa je verjetnost 60-odstotna.