Wall Street je preživel pester teden. Trumpova uvedba carin na jeklo in aluminij (izvzeti sta Mehika in Kanada) in posledično nevarnost trgovinskih vojn vsekakor ni tisto, kar bi si želeli vlagatelji, a vseeno so delniški indeksi na tedenski ravni naredili korak naprej. Poročilu o ameriškem februarskem trgu dela je pokazalo, da je stopnja brezposelnosti ostala 4,1-odstotna, namesto pričakovanih 200 tisoč pa je bilo ustvarjenih kar 313 tisoč delovnih mest. To bi lahko povzročilo hitro zaostrovanje denarne politike, vendar je bila k sreči februarska rast plač nižja od napovedi. Povprečna urna postavka se je zvišala le za 0,1-odstotka (na letni ravni pa za 2,6 odstotka), kar zmanjšuje inflacijska pričakovanja in zato morda Fedu letos ne bo treba več kot trikrat zvišati obrestne mere. Takšne bojazni so se okrepil po januarskem poročilu o ameriškem trgu dela, potem ko se je urna postavka zvišala za 0,3 odstotka.
Nasdaq postavil nov rekord
Dow Jones je v petek poskočil za 440 točk in se spet zavihtel nad 25 tisoč točk, največ pa so k rasti prispevale delnice Goldman Sachsa, ki so se podražile za 2,4 odstotka, potem ko je na trg prišla novica, da naj bi konec leta banko zapustil izvršni direktor Lloyd Blankfein. Dow Jones se je tudi zavihtel nad 50-dnevno drseče povprečje, kar je pozitiven signal. To je uspelo tudi širšemu indeksu S & P 500, ki so ga navzgor potiskale predvsem delnice finančnih podjetij. Tehnološki indeks Nasdaq je pri 7.560 točkah postavil novo rekordno vrednost. Prvič po 26. januarju je eden od treh največjih newyorških indeksov dosegel zgodovinski vrh. Največ so k temu pripomogle delnice Facebooka, Amazona, Netflixa in Googla. Novica, da naj bi se maja srečala ameriški predsednik in voditelj Severne Koreje, je bolj kot na newyorški delniški trg vplivala na rast delnic v Južni Koreji.
Bikovska gibanja trajajo že devet let
V petek je minilo devet let, odkar je Wall Street vstopil v bikovski trend. Za zdaj ni videti, da bi se lahko veselo obdobje kmalu končalo, so pa vsekakor vlagatelji soočeni z večjimi izzivi. Le vzpon med oktobrom 1990 in marcem 2000 je bil daljši od trenutnega bikovskega trenda, ki traja od 9. marca 2009. Indeks S & P 500 je bil takrat vreden 676 točk, do danes se je njegova vrednost povzpela za dobrih 300 odstotkov. Za tako izjemno rast gre zahvala predvsem Fedu, ki je s politiko ničelnih obresti in programom odkupovanja obveznic poskrbel za nenormalno likvidnost, ki je pljusknila tudi na delniške trge. Čeprav je Fed že začel cikel višanja obresti, pa so gospodarski temelji in dobički podjetij dovolj močni (zaradi nove davčne zakonodaje so napovedi iz tedna v teden boljše), da utegne optimizem še vztrajati, zato bi bik lahko rjovel vsaj še eno leto in tako vstopil v rekordno enajsto leto.

Spet padec na trgu kriptovalut
Na trgu kriptovalut še naprej lomasti medved, zadnji teden je bila smer spet strmo navzdol. Bitcoin je padel na 8.500 dolarjev, kar pomeni skoraj 25-odstotni minus na tedenski ravni. Glavni udarec je kriptovalutam zadal ameriški regulator trga SEC, ki je napovedal, da bodo morale kriptomenjalnice izpolnjevati strožja merila za svoje delovanje. Tudi iz Japonske prihajajo novice o zaostrovanju regulative (dve menjalnici so za en mesec zaprli), hkrati pa je kriptomenjalnica Binance sporočila, da so hekerji pripravili napad s tehniko ribarjenja (phishing), ki sicer ni uspel, je bilo pa veliko strank preplašenih. Bitcoin je sicer včeraj spet splezal nad 9.000 dolarjev, tudi druga največja kriptovaluta ethereum si je nekoliko opomogla, potem ko je padla na 642 dolarjev. Včeraj je bila cena spet nad 700 dolarji.
Upanje za Gorenje
Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBITOP (818 točk) od ponedeljka do petka pridobil odstotek. Delnice Gorenja (tečaj: 5,80 evra) so pridobile 7,41 odstotka. Velenjsko podjetje je sporočilo, da je prejelo štiri ponudbe morebitnih strateških partnerjev. Vsi so aktivni v panogi gospodinjskih aparatov in prihajajo iz Azije. Petrolove delnice (tečaj: 346 evrov) so se na tedenski ravni podražile za 1,76 odstotka. "V preteklem tednu nas je skupina Petrol razveselila z objavo odličnih rezultatov poslovanja v letu 2017. Prihodki skupine so se povišali za 17 odstotkov, za pet odstotkov je skupina količinsko prodala več proizvodov iz nafte, za sedem odstotkov več trgovskega blaga, za 19 odstotkov pa več električne energije," nam je povedal mag. Urban Belič, izvršni direktor pri GBD BPD-ju.
Petrolova dividenda: 16 evrov
"Ob koncu leta 2017 je skupina Petrol imela 495 črpalk. Zmanjšala se je zadolženost družbe in čisti dobiček skupine je porastel za 12 odstotkov. Poslovanje skupine je bilo v skladu s strateškim načrtom do leta 2020. Na podlagi odličnega poslovanja skupine je družba predlagala višjo dividendo, kot je bila lani. Če bo skupščina družbe potrdila predlog uprave, bo dividenda družbe za preteklo poslovno leto 16 evrov, kar ob trenutni borzni ceni predstavlja 4,6-odstotno dividendno donosnost. Tudi druga slovenska borzna podjetja iz prve kotacije so v preteklem letu 2017 poslovala zelo dobro in lahko si obetamo dividend, ki bodo bistveno višje od bančnih obrestnih mer," je še povedal Urban Belič.