Tudi v zadnjem tednu so delniški indeksi v New Yorku postavljali rekordne vrednosti, medtem ko se je frankfurtski DAX30 v petek le na sto točk približal zgodovinskemu vrhu. Da Združenim državam že ta konec tedna grozi zaprtje ameriških vladnih služb (kar je v preteklih primerih vedno prineslo padce delniških indeksov), ni preveč skalilo dobrega razpoloženja. Po podatkih Bank od Americe je v prejšnjem tednu v vzajemne sklade in sklade ETF po vsem svetu, ki pretežno kupujejo delnice, "priletelo" skoraj 24 milijard dolarjev, kar je sedma največja vsota v zgodovini. V evropske delnice se je steklo 2,2 milijarde dolarjev, v japonske 3,6 in v ameriške 6,4 milijarde dolarjev. Po sektorjih je po prilivu denarja v ospredju finančni (zaradi višjih obrestnih mer bodo imele banke večje dobičke), sledi pa tehnološki.
Od Trumpove zmage Wall Street pridobil dobrih 40 odstotkov
Poznavalci se strinjajo v oceni, da vlagatelji preprosto nočejo zamuditi zabave, dokler je glasba še glasna. Strah jih je, da ne bodo del borznega vzpona. Pojav je znan tudi kot FOMO-učinek (po angleški skovanki fear od missing out) in je prav tako kot lani pri kriptovalutah navzoč tudi na delniških trgih, ki od leta 2009 neprekinjeno pridobivajo. Od Trumpove zmage na predsedniških volitvah je bikovski trend še posebej izrazit, saj je Dow Jones od novembra 2016 poskočil ža skoraj 8.000 točk oziroma za več kot 40 odstotkov. Petodstotnega popravka Wall Street ni doživel že od junija 2016, kar pomeni skoraj 400 trgovalnih dni in predstavlja rekordno dolgo obdobje v ameriški borzni zgodovini. Nekateri že svarijo, da dlje ko se pripravlja popravek, večji je padec, ko se preobrat res zgodi.
Odlični četrtletni rezultati, lepa rast BDP-ja
Je pa pri tem treba priznati, da neprekinjena rast delnic vendarle temelji na zdravih temeljih. Od podjetij v indeksu S&P 500, ki so že objavila poslovne rezultate zadnjega lanskega četrtletja, jih je 78 odstotkov preseglo pričakovanja. Napovedi o letošnji ameriški gospodarski rasti so prav tako spodbudne. Predsednik Fedove podružnice v San Franciscu John Williams je v petek napovedal, da bo imelo največje gospodarstvo sveta letos od 2,25- do 2,5-odstotno rast, kar bo stopnjo brezposelnosti s 4,1 do konca leta znižalo na 3,7 odstotka. Williams tudi pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih dveh letih le dosegla Fedovo ciljno vrednost dva odstotka in da bodo Zvezne rezerve letos trikrat zvišale obrestno mero Fed funds.

.

Tobogan pri cenah kriptovalut
Čeprav pri kriptovalutah nihče ne pričakuje mirnega trgovanja, pa je bilo to, kar se je dogajalo v zadnjem tednu, res videti divje. V torek je bitcoin zaradi strahov, da bodo pomembne azijske države močno omejile trgovanje s kriptovalutami, padel pod 10 tisoč dolarjev, silovito navzdol so zanihale tudi preostale kriptovalute. Ripple, ki je bil ob prehodu v novo leto že nad tremi dolarji, se je spustil celo pod en dolar. V četrtek sta sledila silovit odboj in v nekaterih primerih tudi več kot 50-odstotna rast. Za zdaj kaže, da je bila že kar tradicionalna januarska korekcija bitcoina (in posledično preostalih kriptovalut) dobra nakupna priložnost. Včeraj je tako bitcoin presegel 13 tisoč dolarjev, tako da se je od dna odlepil za več kot 30 odstotkov.
Shiller: Bitcoin nima vrednosti
Številnim, ki ne verjamejo v kriptovalute, se je pridružil še Robert Shiller, profesor na univerzi Yale in leta 2013 dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo. Po njegovem mnenju se bo bitcoin najverjetneje zlomil, dogajanje pa ga spominja na manijo tulipanovih čebulic na Nizozemskem, ki ji je leta 1637 sledil popoln zlom. "Bitcoin nima vrednosti, razen če obstaja splošni konsenz o njegovi vrednosti. Zlato bi, tudi če ga ljudje ne bi imeli za investicijo, še vedno imel neko vrednost. Vse skupaj me spominja na manijo tulipanov. Še vedno sicer plačujemo za tulipane, včasih se tudi podražijo. Bitcoin utegne prav tako doživeti takšen cenovni zlom in iti v pozabo, a bo prav lahko ostal tu še prihodnjih sto let." Shiller je bitcoin komentiral pred njegovo občutno pocenitvijo na začetku tedna.