Predvsem petkov padec Nvidie je bil nekaj posebnega, saj je dva bilijona dolarjev vredno podjetje brez pravega razloga (torej kakšne negativne novice) izgubilo deset odstotkov vrednosti, največ v štirih letih. A tečaj se je ta teden močno popravil, v dveh dneh so Nvidijine delnice (tečaj: 824 dolarjev) pridobile osem odstotkov. Tudi preostale delnice iz družine Veličastnih sedem so šle navzgor, celo Tesline, čeprav se je podjetje odločilo, da spet zniža cene svojih modelov na ključnih trgih (ZDA, Kitajska, Nemčija ...). Po koncu torkovega trgovanja je Tesla objavila rezultate prvega četrtletja, prihodki so nazadovali za devet odstotkov, kar je največji padec prihodkov po letu 2012.

Fed bi lahko obresti celo zvišal
Veliko pozornosti je zadnje čase namenjene dolarju in njegovi moči, kar je povezano s pričakovanji, da bo Fed dlje časa od pričakovanj ohranjal obresti na visoki ravni.
Večinsko mnenje z začetka leta, da bo Fed letos šestkrat znižal obrestno mero, je bilo očitno zgrešena. Lahko se celo zgodi obratno: na terminskih trgih se je verjetnost, da bo Fed letos zvišal obrestno mero, povzpela na 20 odstotkov. Jamie Dimon iz banke JPMorgan Chase je v torek poudaril, da ameriško gospodarstvo ostaja močno, a da bi lahko zdrsnilo v obdobje stagflacije (gre za kombinacijo inflacije in nizke gospodarske rast), posvaril je tudi, da je svet verjetno v najbolj zapletenem in nevarnem geopolitičnem položaju po drugi svetovni vojni.

Dolar le sestopil s petmesečnega vrha
Z novim tednom je ameriška valuta v primerjavi z jenom pri skoraj 155 jenih za dolar dosegla svež 34-letni vrh (glede na evro je jen padel najnižje po letu 2008), v primerjavi s košarico valut pa je bil najvišje v zadnjih petih mesecih. V torek je dolarju zmanjkalo sape, v primerjavi z evrom je zdrsnil za skoraj pol odstotka, tako da je bilo treba za evro spet plačati več kot 1,07 dolarja. Gospodarska dejavnost v območju z evrom se je po preliminarnih podatkih aprila zaradi dobre predstave storitvenega sektorja (proizvodni sektor je namreč trinajsti mesec zapored nazadoval) zvišala – indeks PMI je z marčevskih 50,3 točke porasel na 51,4 točke. Tudi Nemčija se je pri tem kazalniku vrnila k rasti.

V petek bo pomembna objava indeksa PCE
Drugi zaporedni mesec rasti indeksa PMI v evrskem območju (po prejšnjem devetmesečnem drsenju navzdol) je spodbudna novica, po drugi strani pa so hitreje od pričakovanj rasle plače, kar kaže na to, da bo imela Evropska centralna banka še precej dela, preden bo ukrotila inflacijo. Še bolj to velja za ZDA, kjer bodo z zanimanjem spremljali petkovo objavo indeksa cen izdatkov za osebno porabo (PCE), kar je za Fed najpomembnejši podatek pri odločanju o denarni politiki. Ta teden so v ospredju tudi velika tehnološka podjetja, ki objavljajo četrtletne rezultate – v torek jih je Tesla, v sredo sledita Microsoft in Meta, v četrtek pa Alphabet. V četrtek bo znano tudi to, kakšna je bila ameriška gospodarska rast v prvem četrtletju.

Največji enodnevni padec srebra v treh letih
Hudo zaostrovanje napetosti na Bližnjem vzhodu je povzročilo tudi beg v zlato oziroma plemenite kovine, kjer je bil, vsaj pri zlatu, 12. aprila dosežen vrh, saj je bilo treba tisti dan za zlato unčo plačati 2431 dolarjev. Na začetku tega tedna je bilo opazno unovčevanje dobičkov. Predvsem to velja za srebro, ki je s petodstotnim minusom imelo največjo enodnevno izgubo v več kot treh letih. V torek je bilo trgovanje z zlatom in srebrom bolj umirjeno, zlato je bilo približno sto dolarjev pod rekordom, še vedno pa je od začetka leta višje za zavidljivih 13 odstotkov. Bitcoin gre po sobotni prepolovitvi sramežljivo navzgor, kar sovpada s prilivi v ameriške ETF-sklade. Ti so bili prejšnji teden do petka negativni, v petek in v ponedeljek pa je v te sklade priteklo neto po približno 60 milijonov dolarjev svežega denarja.