Gre za odsev tistega, kar trdijo številni analitiki - da bo šlo surovinskemu trgu še slabše, preden bomo videli preobrat. Cena nafte je letos v prostem padu. Le v četrtek smo videli manjše okrevanje (to je bil edini pozitivni dan letos), toda v petek je spet sledila neusmiljena pot navzdol in po kar sedemodstotnem padcu je nafta pristala na novem dvanajstletnem dnu. V pričakovanju Iranove vrnitve na naftni trg (sankcije bodo odpravljene v nekaj dneh) je seveda pričakovati še večji presežek ponudbe, zato ni čudno, da je nafta letos strmoglavila za več kot 20 odstotkov. Za sod brenta je bilo treba včeraj plačati že manj kot 29 dolarjev. To je najmanj v zadnjih dvanajstih letih, medtem ko je cena bakra padla najnižje v šestih letih in pol.

Šanghaj letos za 18 odstotkov v minusu
Kaotične razmere vplivajo tudi na delniške trge. Vseevropski delniški indeks (1.297 točk) je samo včeraj izgubil 2,8 odstotka in dosegel najnižjo točko po decembru 2014. "Pogled na tečajnico ni prav nič prijeten. Še slabše kot vlagateljnem v Evropi se godi vlagateljem na Kitajskem, kjer je indeks CSI300 letos izgubil skoraj 18 odstotkov. Prav tako zaskrbljujoče dogajanje je pri valutah nekaterih hitrorastočih držav. Dejstvo je, da je v začetku leta Kitajska z nekoliko nižjo vrednostjo juana zatresla trge, vendar pa so valute kot so južnoafriški rand, ruski rubelj in mehiški peso proti evru v letošnjem letu izgubili več kot pet odstotkov. Skupni imenovalec držav, katerih valute se letos izrazito slabijo, da so vse izvoznice surovin in energentov. To seveda ni presenečenje, če vemo, kaj se dogaja s surovinami," je dogajanje komentiral Peter Jenčič iz Alte.

Najhuje najbrž še ni mimo
"Številni vlagatelji se tako sprašujejo, ali je že priložnost za nakup nekaterih izbranih naftnih podjetij. Moje stališče je, da ni tako. Namreč, številna naftna podjetja v ZDA pri svojem poslovanju s kupci sklenejo dolgoročne pogodbe, ki definirajo ceno, kar pomeni, da v primeru padca cene nafte na blagovni borzi ne čutijo takojšnega pritiska na poslovanje. Vendar pa je po poteku pogodb potrebno na novo definirati pogodbe s kupci, kar pomeni, da utegnejo številna podjetja z zamikom trpeti zaradi nižjih cen nafte. Poleg tega so se razmere na trgu dolžniškega financiranja zaradi nekaterih stečajev energetskih podjetij znatno poslabšale, kar tem družbam še dodatno otežuje zagotavljanje virov financiranja. Menim, da zaradi naštetega najhujša bolečina za ameriški energetski sektor še ni za nami in da tudi morebitno okrevanje cene nafte v obliki črke V ne moremo enostavno preslikati tudi na delnice naftnih podjetij," je še dodal Peter Jenčič.

Še letos rojstvo novega bikovskega gibanja?
Cenejša nafta je za potrošnike seveda dobra novica (v torek bodo cene bencinov v Sloveniji, če vlada ne bo posegla v trošarine, spet občutno nižje), finančni trgi pa se sprašujejo, kakšna bo usoda naftnih podjetij in kako bodo nastradale banke, ki so jim v času naftnega razcveta (še pred dobrim letom in pol so bile cene nad sto dolarji) brez zadržkov posojale denar, ki se je zdaj izkazal za zgrešeno naložbo. Medtem ko se številni sprašujejo, kje je dno pri cenah nafte, so pri Goldman Sachsu ocenili, da se bodo proizvajalci že letos prilagodili novim razmeram na trgu, kar bo uravnotežilo ponudbo in povpraševanje in prineslo rojstvo novega bikovskega gibanja. Pri tej sloviti investicijski banki kljub temu, da je nafta zdaj že pod 30 dolarji in da so celo sami septembra napovedali možni padec na dvajset dolarjev, ocenili, da bo v prvem polletju 2016 povprečna cena nafte 40 dolarjev.

O paniki vendarle še ne moremo govoriti
Newyorški Dow Jones je včeraj padel za zajetne tri odstotke, vse do 15.842 točk. "Vlagatelji so na smrt prestrašeni," so razlagali borzni posredniki, nekateri so govorili celo o dokončni kapitulaciji, kar pa je vendarle preostra ocena, saj razmere še zdaleč niso tako panične kot so bile na primer po padcu banke Lehman Brothers. Navsezadnje je treba upoštevati tudi izjemno rast, ki so jo imeli delniški indeksi, tako da je bil popravek že skoraj nujen. Vlagatelji se predvsem bojijo prehitrega ohlajanja kitajskega gospodarstva, negativno pa so (vsaj včeraj) na trg vplivali tudi sveži ameriški makroekonomski podatki. Ameriška prodaja na drobno je decembra zdrsnila, prav tako industrijska proizvodnja, medtem ko se je v zvezni državi New York januarja podjetniška klima (Empire State Manufacturing Index) že šesti mesec zapored poslabšala in je zdaj najnižje po letu 2009. Vse to kaže na to, da se je rast ameriškega gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju precej upočasnila.

Telekomove dividende bodo nižje
Na Ljubljanski borzi padci niso bili tako globoki kot na tujem. Indeks SBITOP (670 točk) je v petih dneh izgubil 1,6 odstotka. Največ so izgubile delnice, kjer so svoje deleže zmanjševali tuji lastniki. Tečaj novomeške Krke znižal za 2,58 odstotka. Delnice Gorenja, ki je objavilo prvo oceno poslovanja v lanskem letu in pričakovanja za letos, so se na tedenski ravni pocenile za 2,22 odstotka. Gorenje letos načrtuje 1,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 7,6 milijona evrov čistega dobička. Delnice Zavarovalnice Triglav so po zaslugi več kot dvoodstotne petkove podražitve zadnji teden izgubile le 1,25 odstotka, malce več kot odstotek pa je izgubil tudi Telekom, ki v prihodnjem letu pričakuje čisti dobiček v višini 34 milijonov evrov. Vlagatelje je najbolj razočaralo, da bodo za investicije namenili 156 milijonov evrov in ustvarili razmeroma nizek denarni tok. Ob nižjem denarnem toku bo tako ostalo manj denarja za izplačilo dividend.