Čeprav je bilo petkovo trgovanje v New Yorku izrazito pozitivno (Nasdaq: +2,2 %), se niti Dow Jones niti S & P 500 nista mogla izogniti negativni bilanci na tedenski ravni. Dow Jones je denimo v petih dneh padel za 1,8 odstotka. Sveži podatki kažejo, da okrevanje ne poteka po željah, napete epidemiološke razmere pa stvari le še poslabšujejo. Na razpoloženje negativno vplivajo tudi bližnje ameriške volitve, pa zavlačevanje kongresa, ki se bolj kot z novimi stimulusi ukvarja z naslednico umrle ustavne sodnice Ruth Bader Ginsburg. In če k temu dodamo še "večno" temo, napetosti med ZDA in Kitajsko, je res težko pričakovati, da bi se borzna zabava, ki je trajala spomladi in poleti (indeksi so od marca poskočili za več kot 50 odstotkov in večinoma dosegli rekordne vrednosti), podaljšala še v jesen.

Morgan Stanley Applove delnice ovrednotil na 130 dolarjev
Za zdaj sicer kaže, da gre bolj za dobrodošel popravek kot pa za obrat trenda. Dokler bodo centralne banke neutrudno skrbele za svežo likvidnost in obrestne mere držale na ničelni ravni (tako bo vsaj še do leta 2022), vlagatelji prav veliko alternativ nimajo in so pripravljeni sprejeti večje tveganje na delniških trgih. Tako si lahko razlagamo tudi svežo rast delnic tehnološkega sektorja, ki je bil pravzaprav edini, ki se je v zadnjem tednu gibal pozitivno. Applove delnice je bilo mogoče v ponedeljek kupiti za dobre 103 dolarje oziroma za 25 odstotkov manj kot na začetku meseca (ko je bila tržna kapitalizacija podjetja precej nad dvema bilijonoma dolarjev), v petek pa je bil tečaj delnic že nad 112 dolarji. Pri Morgan Stanleyju so ciljno vrednost postavili na 130 dolarjev. Podobno kot Applove so se odbile tudi delnice Amazona, Facebooka, Alphabeta in Netflixa.

Dolar precej pridobil, Roach svari pred njegovim zlomom
Kar nekaj "slave" je ta mesec požel ameriški dolar. V zadnjem tednu je v primerjavi z evrom pridobil skoraj dva odstotka (največ po aprilu), kar je za valutne trge ogromen premik. Ekonomist Stephen Roach sicer ameriški valuti napoveduje črne čase. Opozarja, da se je ameriški primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance v drugem četrtletju nevarno povišal, kar naj bi se slej ko prej moralo odraziti v izrazitem padcu dolarja. Roach govori kar o zlomu dolarja in pričakuje, da se bo to zgodilo do konca leta 2021. Po njegovem mnenju je verjetnost, da bodo ZDA doživele recesijo z dvojnim dnom, zaradi visoke rasti novookuženih več kot 50-odstotna. Seveda Evropa ni v nič boljšem položaju, kar se je zadnji teden zrcalilo tudi v gibanju delniških indeksov. Frankfurtski DAX30 je v petih dneh padel za pet odstotkov in končal najnižje po začetku avgusta.

Zlato padlo kot že pol leta ne
Plemenite kovine so doživele hud udarec, delno zaradi močnejšega dolarja, delno zaradi zmanjšanih pričakovanj o visoki inflaciji. Cena zlata se je znižala vse do 1852 dolarjev. Vsekakor presenečenje, saj se je zlato na padce delniških trgov v zgodovini že ničkolikokrat odzvalo pozitivno. Tokrat ne. Tedenski premik nazaj je pri zlati unči dosegel pet odstotkov, največ po marcu, ko so zaradi likvidnostnega šoka vlagatelji panično drveli v denar. Takrat je 31,1-gramska unča zlata zdrsnila do 1451 dolarjev, sledila pa je rast do rekordnih 2073 dolarjev v prvem tednu avgusta. Očitno je zdaj zmanjkalo zaleta, čeprav vse razmere (predvsem rekordno tiskanje denarja centralnih bank) še naprej govorijo v korist zlatu. Srebro se je pocenilo pod 23 dolarjev za unčo, od vrednosti s konca avgusta je oddaljeno 15 odstotkov, še vedno pa je zajetnih 56 odstotkov višje kot pred pol leta.