Elitni newyorški borzni barometer Dow Jones je v ponedeljek ob skoraj triodstotni podražitvi Applovih delnic pri 21.528 točkah postavil nov mejnik, včeraj pa je sledil še frankfurtski DAX30, ki je dopoldne dosegel 12.951 točk. Če je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj svaril, naj se vlagatelji pripravijo na popravek navzdol (Goldman Sachs meni, da bo Wall Street konec leta štiri odstotke nižje, kot je zdaj), pa se še vedno najdejo tudi veliki bikovsko razpoloženi posamezniki. Znani vlagatelj in milijarder Ron Baron zelo optimistično zre v prihodnost. Napoveduje, da se bo v trinajstih letih podvojil obseg ameriškega BDP-ja, prav tako bo dvakrat višji tudi delniški indeksi. Podlaga za takšno bikovsko razmišljanje so obrestne mere in cene nafte, ki bodo po njegovem mnenju ostale nizko še zelo dolgo.

Inflacijska uganka
Za mnenje o tem, kakšne prepreke čakajo finančne trge, smo vprašali analitika Uroša Ožbolta iz Alte. "Eno ključnih vprašanj, ki si jih zastavljajo vlagatelji, je, koliko prostora za rast imajo delniški trgi v naslednjih mesecih. Kljub izjemno solidni gospodarski rasti inflacijska pričakovanja, obrestne mere državnih obveznic in cene surovin, predvsem surove nafte, povzročajo nekaj skepse. Glede na ekonomski cikel bi vsekakor pričakovali višjo inflacijo. Z enakimi vprašanji se spoprijemajo tudi centralne banke. Ameriški Fed je, sicer v skladu s pričakovanji, prejšnji teden spet dvignil obrestno mero, saj je po njihovem mnenju nižja inflacija le začasna. Ali je res tako, bomo verjetno videli že do jeseni. Malce višje inflacijske stopnje bi sicer bile blagodejne tako za ekonomijo kot za finančne trge."

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 20. junij:

Nafta se približuje 'območju medveda'
Ko je včeraj nafta spet izgubila tla pod nogami, je to vplivalo tudi na zdrs delniških indeksov, ki so tako sestopili z rekordnih ravni. Cena brenta je pogledala pod 46 dolarjev (najnižja vrednost po 15. novembru) in je s tem le še dobre štiri dolarje nad najnižjo vrednostjo v zadnjem letu. Od konca maja je nafta strmoglavila že za 15 odstotkov. "Nafta se približuje medvedjemu območju (20-odstotni odmik od vrha), kar vpliva na Wall Street. Če se bo padanje nadaljevalo, bo to znak, da gospodarska rast pojenja," je komentiral eden od tujih analitikov. Prejšnji mesec je Opec do konca marca 2018 podaljšal dogovor o znižanju dnevne proizvodnje za 1,8 milijona sodov, a to očitno ni dovolj, saj je še vedno veliko znakov, da na trgu vlada presežna ponudba.

Opec bi moral odločneje ukrepati
Pri svetovalni družbi FGE, ki je specializirana za naftne trge, menijo, da lahko cene nafte tako kot lani na začetku leta spet padejo na 30 dolarjev, če se Opec ne bo odločil za dodatno znižanje proizvodnih kvot. "Nafte je na trgu enostavno preveč, preveč iz ZDA, iz Libije, Nigerije. Čeprav je povpraševanje robustno, obstaja resna možnost, da bodo naslednje leto cene nafte zdrsnile na raven med 30 in 35 dolarjev (tam so bile za nekaj časa lani na začetku leta) in tam obstale kar nekaj časa. Opec bi moral črpanje takoj oklestiti za nadaljnjih 700 tisoč sodov (159 litrov) dnevno, sicer se bo nafta še naprej cenila. Manjši padec je spodbuden za gospodarstvo, večji pa kot cunami, saj lahko povzroči svetovno recesijo."

Rast dolarja
Razlika (spread) med donosnostjo nemške in italijanske (1,914-odstotna donosnost do dospetja pomeni petmesečno dno) desetletne vladne obveznice je pri 165 bazičnih točkah dosegla najnižjo raven v zadnjih petih mesecih. Vrednost evra je zdrsnila na 1,112 dolarja. Ameriška valuta je ta teden dobila pospešek, potem ko je predsednik Fedove podružnice v New Yorku William Dudley izrazil prepričanje, da bo rast plač spodbudila domačo inflacijo proti ciljni dvoodstotni letni stopnji, kar pomeni, da bi lahko ameriška centralna banka vedno bolj normalizirala denarno politiko, to pa bi pomagalo dolarju. Fed je prejšnji teden ključno obrestno mero Fed funds po pričakovanju zvišal za četrt odstotne točke in nakazal, da bo ob koncu letošnjega leta ukrepal še enkrat. Fed je tudi predstavil podrobnosti, kako bo znižal bilančno vsoto, ki znaša že vrtoglavih 4,5 bilijona dolarjev oziroma 4.500.000.000.000 dolarjev.