Nič čudnega, da je cena zlata letos močno porasla (zadnji teden za pet odstotkov), prav tako cene obveznic varnih držav, kar potiska navzdol njihovo zahtevano donosnost. Kupci tveganih papirjev so medtem preplašeni in se bojijo močnega upočasnjevanja gospodarske rasti ali celo recesije, centralne banke, ki so bile vse od finančne krize 2008 njihov zaveznik, pa zaman iščejo načine, kako bi spodbudile gospodarstvo. Še decembra se je zdelo, da bodo nizke cene nafte pomagale svetovnemu gospodarstvu, Fedova odločitev, da prvič po skoraj desetletju zviša ključno obrestno mero Fed funds, pa je bila sprejeta pozitivno, torej pod vplivom izboljšanja razmer v največjem svetovnem gospodarstvu. A kaj, ko se razmere v preostalih delih sveta slabšajo, nekatere centralne banke pa so v boju zoper anemično gospodarsko rast in deflacijo nemočne. Terminski trgi predvidevajo, da bo še leta 2021 v Evropi letna inflacija le 1,4-odstotna, torej še vedno pod ciljno vrednostjo dveh odstotkov.

Izpostavljenost bank do naftnih podjetij ni kritična
Nekaj luči na koncu predora so borze ugledale ob koncu tedna, ko so se zlasti bančne delnice močno podražile. Nemška Commerzbank je presenetila z visokim dobičkom in napovedjo dividende, zato so delnice poletele za 18 odstotkov navzgor. Vrednost delnic Deutsche Banka, ki so bile letos zelo na udaru (banka je zelo izpostavljena do slabih posojil in derivatov), se je povzpela za deset odstotkov, saj je banka najavila, da bo odkupila za približno pet milijard evrov lastnih obveznic. Glede bank je zelo aktualno vprašanje, kako so izpostavljene do energetskega sektorja. Povezava z letom 2008 ni smiselna. "Takrat so bile banke do ameriškega nepremičninskega trga izpostavljene v vrednosti 11 tisoč milijard dolarjev, danes pa so do slabih posojil, vezanih na naftna podjetja, izpostavljena le za okoli 290 milijard dolarjev. Tu ne vidim težav, ne vidim možnosti za popoln zlom in recesijo," je za Finančne krivulje na Valu 202 povedal Branko Železnik iz družbe Numerica Partners, ki ne verjame, da je svet na pragu nove recesije.

Centralne banke so zmedene
"V preteklosti nas je pičila kača in se bojimo vrvi, a vseeno bančnih delnic za zdaj še ne bi kupoval," je dodal Branko Železnik. In res, kdor meni, da so najhujši pretresi na trgih že mimo, utegne biti razočaran. Tako je vsaj zapisal znani ameriški analitik Dennis Gartman: "Prevelikega prodajnega pritiska do zdaj sploh nismo videli, mislim pa, da ga bomo kmalu doživeli. Nerad to rečem, toda razmere se bodo še poslabšale. Centralne banke so ta trenutek zmedene kot vsi drugi udeleženci trga." Zlasti na Japonskem, kjer je centralna banka presenetljivo uvedla negativno depozitno obrestno mero, so zadnji teden delnice divjale navzdol, tako da je indeks Nikkei padel za enajst odstotkov, kar je največji tedenski minus po oktobru 2008, ko je svet trpel zaradi padca banke Lehman Brothers. Zlasti delnice avtomobilskih podjetij so na udaru, saj se jen krepi, kar zmanjšuje dobiček izvoznikov. Ob vseh težavah, ki so zadnji teden strašile vlagatelje, je še sreča, da so bili kitajski trgi zaradi praznovanja lunarnega leta zaprte.

Zlato doživelo največjo rast v sedmih letih
Na evropskih borznih parketih je bilo zaradi volatilnosti bančnih in energetskih delnic zadnji teden najrazburljiveje v Frankfurtu in Londonu. Indeks DAX30 je kljub petkovemu 2,5-odstotnemu plusu na tedenski ravni izgubil 3,4 odstotka, v letošnjem letu pa je izguba že 16,5-odstotna. Londonski FTSE100, v katerem imajo veliko utež rudarske delnice, je v petek poskočil za tri odstotke, kar je največja enodnevna rast v skoraj pol leta. V vsem tednu je FTSE, ki je bil v četrtek najnižje po koncu leta 2012, izgubil 2,4 odstotka. Kako vlagatelji zadnje čase hlepijo po varnih naložbah, je bilo najočitneje v četrtek. Zlato, ki ga navzgor poganjajo tudi vedno močnejša pričakovanja, da Fed letos sploh ne bo več zviševal ključne obrestne mere (nekateri napovedujejo, da jo bo znižal, morda celo v negativno območje), je poskočilo za pet odstotkov, kar je največja enodnevna rast v dobrih sedmih letih, isti dan pa je cena desetletne ameriške obveznice tako porasla, da je donosnost posledično padla na vsega 1,55 odstotka. Že dan pozneje je poskočila na 1,73 odstotka.

Divja nihanja pri cenah nafte
Zelo divje je še naprej trgovanje z nafto. V petek je šla cena navzgor za neverjetnih 13 odstotkov (rekord v zadnjih petih letih), saj so se spet pojavila ugibanja, da naj bi se OPEC v kratkem dogovoril o znižanju proizvodnih kvot, kar je številne trgovce, ki so imeli odprte kratke pozicije (z njimi so stavili na nadaljnje padanje nafte), prisililo v njihovo zapiranje, kar je sprožilo spiralo navzgor. Spomnimo, da so še v četrtek z lahko nafto trgovali pri 26,05 dolarja, v petek pa nad 29, medtem ko je cena nafte brent poskočila nad 33 dolarjev. Minister za energijo v Združenih arabskih emiratih je izjavil, da je Opec pripravljen na dogovor o znižanju proizvodnje, vendar le, če se bodo o podpori temu predlogu izrekle vse članice. Številni trgovci so verjetno prebrali le prvi del izjave in ignorirali drugega. Petkove divje rasti nafte tako ne smemo jemati kot napoved, da bo nafta kmalu vredna vsaj 40 dolarjev, saj so temelji ostali nespremenjeni: presežne ponudbe je na trgu vsak dan vsaj za milijon 159-litrskih sodov, Mednarodna agencija za energijo pa je pred dnevi posvarila, da bo presežek ponudbe letos kvečjemu večji.

LJSE: Občuten padec Lukinih delnic
Na Ljubljanski borzi je promet še naprej zelo nizek, indeks SBITOP pa je zadnji teden zdrsnil za 1,85 odstotka. Dogajanje bi utegnilo biti v prihodnjih tednih nekoliko živahnejše, saj bodo sledili objave rezultatov preteklega leta in sklici skupščin, kjer bodo uprave predlagale tudi delitve dobičkov oz. dividend. "Pričakujemo lahko, da bo takrat nekoliko bolj povečan promet, vendar tudi to ne bo opazneje predramilo že tako osiromašene Ljubljanske borze," je povedal Marko Pavlović iz GBD-ja. Tudi tokrat so bile najprometnejše Krkine delnice (1,18 milijona evrov), ki so se od prejšnjega petka pocenile za odstotek, na 60,50 evra. Med blue čipi so največ, 7,46 odstotka, izgubile delnice Luke Koper, ki so zdaj vredne 20,72 evra. Triglavove delnice so se pocenile za 3,58 odstotka, Gorenjeve za 3,65 odstotka, na 4,30 evra. Med delnicami, ki sestavljajo indeks SBITOP, so se v primerjavi s prejšnjim petkom podražile le delnice Petrola, in sicer za 1,2 odstotka, na 259,10 evra.

Slovenske banke varne, toda ...
Slovenski vlagatelji se v teh razmerah gotovo sprašujejo, kam vložiti denar. Na Gospodarski zbornici Slovenije je na posebnem dogodku v četrtek analitik in upravljavec skladov Luka Gubo izpostavil dve različni vrsti naložbe, ki sta presenetili marsikoga. Med varnimi naložbami je izpostavil depozite v slovenskih bankah. "Nikoli si nisem mislil, da bom to kdaj rekel, vendar so trenutno slovenske banke varne, a kaj, ko zaradi nizkih obrestnih mer depoziti trenutno niso privlačni med investitorji." Kot boljšo alternativo depozitom je izpostavil denarne sklade, kjer je donosnost enaka kot pri depozitu, vendar so sredstva investitorju vedno dostopna. Za dolgoročnejše naložbe je posebej izpostavil trge v razvoju, ki so trenutno močno podcenjeni, vendar iz dolgoročne perspektive dobra nakupna priložnost. "To seveda ne pomeni, da bodo delnice trgov v razvoju začele rasti že jutri, ampak le to, da lahko na dolgi rok ponudijo zavidljive donose," je dodal Gubo.