Tečaj mariborske banke je ob več kot stotih sklenjenih poslih v skupni vrednosti 44 tisoč evrov porasel na 1,56 odstotka, in je v tem tednu poskočil za 30 odstotkov. S 668 tisoč evri so bile tudi v petek najprometnejše Krkine delnice, s katerimi so trgovali do 50,4 evra. Delnice podjetij, ki so zaradi pričakovanj o privatizaciji minule dni močno pridobivale (Telekom, Zavarovalnica Triglav, Petrol), so se zaradi unovčevanja dobičkov pocenile.

Tečaji delnic na Lj. borzi (5. oktober):

V ZDA brezposelnost končno pod 8 odstotki
Razviti delniški trgi so v petek nestrpno čakali na podatek o septembrskih gibanjih na ameriškem trgu dela. Največje gospodarstvo na svetu je ustvarilo neto 114 tisoč delovnih mest, kar je približno v skladu z napovedmi. Stopnja brezposelnosti se je končno znižala pod osem odstotkov in znaša 7,8 odstotka. Po objavi te novice je frankfurtski delniški indeks DAX30 (7.370 točk) ohranil enoodstotni plus, nafta pa se je podražila za okrog en dolar. Cena brenta je bila ob 14.40 približno 112,5 dolarja.

V New Yorku ta teden le navzgor
Newyorški delniški indeks S & P 500 je v četrtek porasel četrtič zapored (za 0,72 odstotka) in se povsem približal petletnemu maksimumu. Letos se je omenjeni indeks zvišal za več kot 16 odstotkov, kar je glede na vse težave, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo, precej presenetljivo. Včeraj so se opazno podražile delnice premogovnikov, kar je bil odziv na televizijsko soočenje obeh predsedniških kandidatov, v katerem je Mitt Romney povedal, da je naklonjen premogu.

Evro spet nad 1,30 dolarja
Evro je po sestanku Evropske centralne banke na Brdu spet porasel nad mejo 1,30 dolarja, saj je guverner Mario Draghi izjavil, da ne razmišlja o morebitnem dodatnem znižanju ključne obrestne mere, ki je pri 0,75 odstotka že tako na rekordno nizki ravni. Dodatno znižanje verjetno ne bi bistveno pomagalo evrskemu gospodarstvu, lahko pa bi podžgalo inflacijo, ki je že skoraj dve leti nad ciljno vrednostjo dveh odstotkov. Draghi pravi, da bo šele naslednje leto padla pod to mejo.

Ni zastonj kosil
Na temo inflacije je v četrtek nekaj misli razkril tudi predsednik Fedove podružnice v St. Louisu James Bullard. Na pomisleke vlagateljev, da bodo ZDA, podobno kot so to počele po drugi svetovni vojni, svoj dolg zniževale z višjo inflacijo (ki prizadene tistega, ki je denar posodil, torej kupce obveznic), Bullard odgovarja, da bi to pozročilo zgolj višje obrestne mere. "Ni zastonj kosil," je na ekonomskem simpoziju v Memphisu citiral slovitega Miltona Friedmana.

Fedova politika nevarna za inflacijo
Bullard se je vprašal, ali so to vendarle že ne dogaja. Po njegovem mnenju prihodnja pričakovanja vlagateljev o inflaciji kažejo, da ne zaupajo povsem Ameriški centralni banki, da bo ostala zavezana dvoodstotni ciljni inflaciji. Njeni programi kvantitativnega sproščanja (pred kratkim je najavila tretji krog sproščanja) naj bi se slej ko prej poznali na inflaciji. Bullard je že večkrat javno povedal, da takšni politiki Feda nasprotuje.