"Številni menijo, da tudi zaradi slabe gospodarske slike Slovenije rast na Ljubljanski borzi ni upravičena. Vzrok za optimizem so predvsem pričakovanja, da bo leto 2014 zaznamovano s prodajami številnih podjetij, tistih v državni lasti in tistih v lasti bank oz. DUTB-ja. Vemo, da je že pred časom parlament potrdil prodajo petnajstih podjetij, ki so mu pozneje dodali še Letriko in da je prodaja Heliosa v sklepni fazi. Vemo, da se že kar nekaj časa, predvsem pa v zadnjem usklajevanju nove koalicijske pogodbe, omenja klasifikacija državnih naložb.

Borza kaže, da številni pričakujejo, da bo klasifikacija sprostila ovire pri zmanjšanju oz. odprodaji državnih deležev, kar bi pomenilo iskanje strateških kupcev tudi za druge družbe v delni državni lasti. Najpogosteje se omenjata Petrol in Zavarovalnica Triglav," je za MMC povedal Peter Jenčič iz Alte.

Tečaji delnic na Lj. borzi (15. januar):

Sprostitev trga bi zvišala Petrolov dobiček
SBI TOP, ki je letos le enkrat dan končal z negativnim predznakom, se je v sredo na manj kot dve točki približal meji 700 točk. Opazno so se podražile zlasti delnice Triglava in Petrola:

"Pri Petrolu se poleg možnosti prodaje strategu omenja tudi možnost liberalizacije določanja cen pogonskih goriv, kar bi pomenilo občutno večji dobiček in za približno pet odstotkov višje cene
goriv. S stališča države in drugih lastnikov bi bilo to dobrodošlo, saj bi povečalo privlačnost Petrola za strateškega vlagatelja, pomenilo pa bi šolsko in zelo dobrodošlo 'šminkanje neveste' (Window dressing). Na žalost to možnosti za maksimizacijo kupnine v Sloveniji premalokrat uporabljamo. Zato me navdušuje odziv trga, ki tečaj delnice Telekoma počasi dviga na ravni, ki bi morali predstavljati izhodišče za začetek pogajanja o prodaji Telekoma Slovenije. Če ne bomo cenili tega, kar prodajamo, ali mislimo, da bo tujec? Slovenski delniški trg po letih agonije spet kaže znake življenja. Ponoven neuspeh pri prodaji Mercatorja bi te znake lahko nekoliko zadušil, ne pričakujem pa, da bi to v večji meri obrnilo pozitiven trend pri preostalih delnicah."

Rast svetovnega gospodarstva letos 3,2-odstotna
Razvite borze so z odprtimi rokami sprejele svežo napoved Svetovne banke, da svetovna gospodarska rast letos ne bo triodstotna, kot je sprva predvidevala, ampak 3,2-odstotna, potem ko je bila lani 2,4-odstotna. Leta 2015 in 2016 bo rast še višja kot letos. Ker se je Wall Street v prvih dneh leta prav zaradi strahu, da je ameriško gospodarsko okrevanje ogroženo, je optimizem Svetovne banke v kombinaciji z dobrimi poslovnimi rezultati bank (Bank of America se je pridružila bankam JPMorgan Chase in Wells Fargo ter objavila višji dobiček od pričakovanj) sprožil nekaj nakupne vročice. Širši newyorški delniški indeks S & P 500 se je povzpel za pol odstotka in je spet višje, kot je bil ob vstopu v leto 2014.

Frankfurtski DAX30 je poskočil celo za dva odstotka in pri 9.733 točkah postavil nov rekord. Nemška gospodarska rast je bila lani 0,4-odstotna, kar je rahlo manj od napovedane polodstotne rasti. Če ne štejemo leta 2009, ko je BDP padel za 5,1-odstotka, je to najnižja rast po letu 2003, ko so Nemčijo označili za evropskega bolnika. Letos Nemčiji napovedujejo rast med 1,2 in dvema odstotkoma.