V ponedeljek so se borzniki na Wall Streetu z minuto molka spomnili na 11. september 2001, sledilo pa je optimistično trgovanje. Drugače je bilo včeraj, ko so delniški indeksi drseli navzdol. Dow Jones se je le simbolično znižal, nekoliko opazneje pa sta navzdol zanihala S & P 500 (–0,57 odstotka) in Nasdaq (–1,04 odstotka). Foto: Reuters
V ponedeljek so se borzniki na Wall Streetu z minuto molka spomnili na 11. september 2001, sledilo pa je optimistično trgovanje. Drugače je bilo včeraj, ko so delniški indeksi drseli navzdol. Dow Jones se je le simbolično znižal, nekoliko opazneje pa sta navzdol zanihala S & P 500 (–0,57 odstotka) in Nasdaq (–1,04 odstotka). Foto: Reuters
Oraclove delnice so v torek strmoglavile za 13,53 % (največ po letu 2002) in zdrsnile pod 110 dolarjev. Vseeno je njihova vrednost še vedno za 36 % višja kot na začetku leta, medtem ko je S & P 500 letos pridobil pol manj (17 %). Foto: Reuters
Oraclove delnice so v torek strmoglavile za 13,53 % (največ po letu 2002) in zdrsnile pod 110 dolarjev. Vseeno je njihova vrednost še vedno za 36 % višja kot na začetku leta, medtem ko je S & P 500 letos pridobil pol manj (17 %). Foto: Reuters

Proizvajalec programske opreme Oracle je sporočil precej neprepričljive poslovne rezultate svojega prvega fiskalnega četrtletja 2024 (prihodki so bili z 12,45 milijarde dolarjev nižji od pričakovanj), ob tem pa je predsednica uprave Safra Catz za tekoče četrtletje znižala napoved dobička in prihodkov, ki naj bi znašali med 12,89 in 13,13 milijarde dolarjev. Rezultati, kot pravijo pri Morgan Stanleyju, sprožajo pomisleke o tem, kdaj bo večje zanimanje za umetno inteligenco prineslo rast prihodkov v celotnem spektru Oraclovega poslovanja. Prav to je trenutno največje tveganje za vse, ki bi želeli vstopiti na UI-vlak in kupovati verjetno že preveč precenjene delnice podjetij, ki letos letijo v nebo na krilih umetne inteligence (UI).

Apple je včeraj predstavil novi iPhone 15, delnice so vseeno izgubile 1,7 odstotka in zdrsnile na 176 dolarjev. Foto: Reuters
Apple je včeraj predstavil novi iPhone 15, delnice so vseeno izgubile 1,7 odstotka in zdrsnile na 176 dolarjev. Foto: Reuters

Morgan Stanley ciljno vrednost Teslinih delnic postavil pri 400
Oraclove delnice, ki so letos za deset odstotnih točk "prehitele" Microsoftove, so se včeraj pocenile za 13 odstotkov (največji enodnevni padec po letu 2002), to pa je prineslo nekaj črnih oblakov nad celotno tehnološko borzo Nasdaq. Še v ponedeljek je bilo razpoloženje popolnoma drugačno, saj so Tesline delnice krenile krepko navzgor (+10 %), potem ko je Morgan Stanley ciljno vrednost Teslinih delnic (ta je bila v petek zvečer še pri 250 dolarjih) zvišal na 400 dolarjev in izpostavil potencial projekta superračunalnika Dojo (projekt je še v zgodnji fazi), ki bi lahko dolgoročno Tesli prinesel dodatnih 500 milijard dolarjev tržne vrednosti. Indeks Nasdaq je v ponedeljek poskočil za več kot odstotek, a je včeraj vse to hitro izgubil.

Norija tako imenovanih
Norija tako imenovanih "meme" delnic se je v številnih primerih klavrno končala: delnice ameriške verige kinematografov AMC so zdaj od rekorda iz junija 2021 oddaljene že 99 odstotkov. Foto: EPA

Jamie Dimon spet črnogled
Časi za vlagatelji so trenutno tako nepredvidljivi in negotovi kot le redkokdaj v zgodovini, vsakršne napovedi so zelo nehvaležne. Jamie Dimon, prvi mož banke JPMorgan Chase, je na finančni konferenci v New Yorku povedal, da je ameriško gospodarstvo za zdaj še v dobrem položaju, vendar bi bila velika napaka, če bi verjeli, da lahko to traja še nekaj let. Gospodarstvo trenutno podpira dobra kondicija potrošnikov in (tudi realno) višje plače, vendar Dimon opozarja, da je na obzorju kar nekaj tveganj. Poudaril je Fedovo zniževanje likvidnosti oziroma kvantitativno zategovanje, pa vojno v Ukrajini in nepremišljeno trošenje vlad po vsem svetu. Ob tem velja poudariti, da je bil lani oktobra Jamie Dimon tudi zelo črnogled, napovedal je, da bo ameriško gospodarstvo kmalu v resni recesiji, vendar se to ni zgodilo.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)+4,5 %34.646 točk
Nasdaq (New York)

+32 %

13.773 točk
Stoxx 600 (Evropa)+7,2 %

455 točk

SBITOP (Ljubljana)+13 %1.178 točk
dolarski indeks+1,1 %104,7 točke
nafta brent

+7,0 %

92,13 USD
zlato+4,9 %1.913 USD
bitcoin

+57 %

26.100 USD

10-letna obveznica (ZDA)

+31 bazičnih točk

4,27 %

Bo Evropska centralna banka spet zvišala obresti?
Danes bo znano, kako visoka je bila v ZDA avgustovska inflacija na ravni potrošnikov. Indeks CPI je bil junija na letni ravni le še triodstoten, julija pa je porasel na 3,2 odstotka. Ob vse višjih cenah bo avgustovska letna inflacija verjetno še nekoliko višja, po napovedih naj bi znašala 3,6 odstotka. Vse bolj je jasno, da bodo centralne banke potrebovale več časa, da bodo inflacijo vsaj približale ciljnim vrednostim, vprašanje je le, koliko si bodo (ob večinoma slabih gospodarskih obetih) še "upale" zviševati obrestne mere. Fed na septembrski seji verjetno ne bo ukrepal, bi pa utegnil obresti zvišati na seji konec oktobra. Jutri se bo sestala Evropska centralna banka, večina meni, da bo depozitna obrestna mera (po kateri poslovne banke čez noč "parkirajo" presežne denarne rezerve pri centralni banki) ostala 3,75-odstotna, vseeno pa ni izključen nov dvig v višini 25 bazičnih točk.

Zaradi katastrofalnih poplav v Libiji so se cene nafte še dodatno zvišale, za brent je bilo treba včeraj plačati več kot 92 dolarjev, kar je največ po lanskem 17. novembru. Foto: Reuters
Zaradi katastrofalnih poplav v Libiji so se cene nafte še dodatno zvišale, za brent je bilo treba včeraj plačati več kot 92 dolarjev, kar je največ po lanskem 17. novembru. Foto: Reuters

Največja trgovinska partnerica ZDA po novem Mehika
Kitajska ni več najpomembnejši ameriški zunanjetrgovinski partner, ampak je to Mehika, kažejo sveži podatki ameriških statistikov. Blagovna menjava med državama je v prvih štirih letošnjih mesecih dosegla 263 milijard dolarjev, kar predstavlja 15,4 odstotka ameriške zunanje trgovine. Ko se je Kitajska leta 2001 pridružila Svetovni trgovinski organizaciji, je postala vse pomembnejši igralec v zunanji trgovini in je leta 2014 (namesto Kanade) postala tudi ameriški partner številka ena. A v zadnjem času je med največjima svetovnima gospodarstvoma vse več trenj, potem ko je Trumpova administracija leta 2018 uvedla višje carine na kitajsko blago.