Potem ko je po finančni krizi v programu kvantitativnega sproščanja (QE) ameriška centralna banka svojo bilanco z odkupovanjem obveznic napihnila kar na 4,5 bilijona dolarjev (leta 2015), se je bilančna vsota zaradi restriktivnejše denarne politike zdaj že spustila pod štiri bilijone. Fed bo proces zniževanja bilančne vsote končal konec septembra. Ključna obrestna mera Fed funds, ki so jo Zvezne rezerve začele zviševati decembra 2015, se je medtem zvišala na raven med 2,25 in 2,50 odstotka. Če so še jeseni številni napovedovali, da bo Fed v letu 2019 obresti zvišal dvakrat, je ohlajanje svetovnega gospodarstva premešalo karte. Fed je tako to sredo po rednem dvodnevnem zasedanju nakazal, da letos sploh ne bo več "privijal" obresti. Če je bil guverner Jerome Powell še decembra bolj "jastreb", je zdaj postal "golob", kot v finančnem besednjaku imenujejo tistega, ki je bolj naklonjen ohlapni kot restriktivni denarni politiki.

Po 12 letih spet invertna krivulja
Posledice na finančnih trgih so bile hitro opazne. Donosnost desetletne ameriške obveznice je zdrsnila na 2,46 odstotka, kar je najmanj v zadnjem letu dni. Pomenljiv je podatek, da je donosnost desetletne obveznice prvič po septembru 2007 višja od donosnosti trimesečne obveznice, kar se ni zgodilo več kot 3000 trgovalnih dni. Kmalu po letu 2007 je sledila huda recesija in zaradi invertne krivulje donosnosti obveznic se je bati podobnega poteka. Pri desetletni nemški obveznici je medtem donosnost celo prvič po oktobru 2016 zdrsnila v negativno območje, kar je prav tako skrb vzbujajoče, saj to lahko nakazuje bližajočo se recesijo. Sveži podatki kažejo, da se je nemški proizvodni sektor marca skrčil tretji mesec zapored, indeks nabavnih menedžerjev PMI pa pravi, da gre nemški industriji najslabše po letu 2012. Indeks PMI je v območju evra marca pri 47,6 točke dosegel najnižjo točko v 71 mesecih.

Norges bank na drugi strani brega
Posojilojemalci, predvsem tisti, ki so tvegali s spremenljivo obrestno mero, bodo očitno lahko še nekaj časa dolgo spali ... Če se vrnemo k zasedanju Feda: guverner Powell je posvaril, da se je predvsem rast kitajskega in evropskega gospodarstva znatno upočasnila. Oceno letošnje ameriške gospodarske rasti je ameriška centralna banka z decembrskih 2,3 znižala na 2,1 odstotka, inflacija pa naj bi namesto 1,9 dosegla 1,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti naj bi bila 3,7-odstotna. Ameriška monetarna politika, tako se vsaj zdi, se je torej že nevtralizirala, kar pomeni, da ne deluje niti stimulativno niti zaviralno na gospodarstvo. V teh vedno bolj nespodbudnih razmerah je zanimivo, da si je ena centralna banka vseeno privoščila dvig obresti, in sicer Norges Bank. Na Norveškem so tako obresti višje za četrt odstotne točke in znašajo en odstotek, istočasno pa je norveška centralna banka napovedala, da bo naslednji dvig sledil hitreje od prejšnjih pričakovanj.

Slabe novice za lastnike bančnih delnic
Teden na Wall Streetu je prav zaradi strahov pred recesijo, kar je bilo opazno predvsem v petek, prinesel nazadovanje delniških indeksov. Dow Jones se je znižal za 1,3 odstotka na 25.502 točki. Če je bilo v četrtek še precej optimizma (predvsem Applove delnice so se v pričakovanju ponedeljkovega posebnega dogodka, na katerem naj bi Apple predstavil svoje videopretočne storitve, lepo podražile), pa je petek prinesel streznitev. Dow Jones je padel za 460 točk, S&P za 1,9 odstotka (največ po 3. januarju), Nasdaq pa za 2,5 odstotka. Poleg tehnoloških so se občutno pocenile tudi bančne delnice. Podobno je bilo v Evropi, kjer so finančni sektor obremenile tudi besede prvega moža švicarske banke UBS Sergia Ermottija, ki je posvaril, da so razmere v investicijskem bančništvu najslabše v zadnjih letih.