Vrednost bitcoina se je novembra stopila za okrog 2.400 dolarjev oziroma za 37 odstotkov. To je najhujši mesečni padec te kriptovalute po avgustu 2011, ko je šla cena z 8,0 na 4,8 dolarja (–40 odstotkov). Seveda je z bitcoinom navzdol zgrmela tudi vrednost vseh alt kovancev, tako da se je celotna tržna kapitalizacija kriptovalut prejšnji mesec znižala za 70 milijard dolarjev. Ether je padel za 43 odstotkov, XRP pa jo je z 18-odstotnim minusom še kar solidno odnesel. Ker so kriptovalute od rekordov oddaljene že 80 ali 90 odstotkov, se pojavljajo vprašanja, ali po poku balona sledi bridek konec. Jeff Sprecher, prvi mož borze ICE (ta ima v lasti tudi Newyorško borzo vrednostnih papirjev), to odločno zavrača in pravi, da bo bitcoin zagotovo preživel. Takoj po tem "zagotovilu" je cena bitcoina v sredo doživela 15-odstotno rast (do skoraj 4.400 dolarjev), a je šlo nato spet navzdol. Trenutno se z bitcoinom trguje tik nad 4.000 dolarji in s tem v območju 200-dnevnega drsečega povprečja.

Gorivo v torek spet cenejše
Nafta je v novembru v nasprotju z vsemi napovedmi močno izgubljala vrednost in samo 27 dni je minilo, da je z 52-tedenskega vrha padla na 52-tedensko dno. To je dobra novica za voznike: gorivo bo v torek spet cenejše. Ameriška lahka nafta je v petek celo pogledala pod 50 dolarjev za 159-litrski sod, kar je bil odziv na novico, da so v ZDA zaloge surove nafte porasle že deseti teden zapored. Mesečna izguba pri nafti WTI (isto pa velja za brent) je tako več kot 20-odstotna, kar se ni zgodilo od leta 2008. Pozneje so si cene nafte sicer nekolike opomogle, saj naj bi Opec na zasedanju v četrtek proizvodnjo v primerjavi z oktobrom znižal za 1,3 milijona sodov dnevno. Do takrat bo še kar nekaj usklajevanj med največjim proizvajalci (zanimivo, Putin je izjavil, da mu cena nafte pri 60 dolarjih ustreza), a nekaj je že jasno: Savdska Arabija se bo zavzela za čim večje znižanje proizvodnje, pa čeprav bi s tem razjezila Donalda Trumpa, ki je Opec večkrat pozval, naj poskrbi za znižanje cen nafte.

Dow Jones v enem tednu poskočil za 1.251 točk
Delniški trgi v ZDA so ob koncu novembra močno okrevali. Newyorški Dow Jones je napredoval kar za 1.251 točk oziroma za 5,2 odstotka, s tem pa je več kot nadoknadil vse izgube iz tedna prej. Gre za največjo tedensko rast Dow Jonesa v zadnjih dveh letih, medtem ko sta indeksa S&P 500 (+4,8 %) in Nasdaq (+5,6 %) pridobila največ v skoraj sedmih letih. Vlagatelji so se razveselili komentarjev guvernerja Feda Jeroma Powella, ki vlivajo upanje, da centralna banka ne bo preostro zviševala obrestne mere, hkrati so tudi optimistično zrli proti srečanju med predsednikoma ZDA in Kitajske na vrhu G20 v Argentini. V Evropi je bilo čutiti precej manj navdušenja. Frankfurtski DAX30 je tako od ponedeljka do petka pridobil vsega pol odstotka. Spet so bile pod pritiskom delnice banke Deutsche Bank. Ker so organi pregona zaradi suma pranja denarja preiskovali pisarne zaposlenih v največji nemški poslovni banki, je cena delnice pri 7,99 evra dosegla novo rekordno nizko vrednost.

Nenadzorovani brexit bi lahko vodil v hudo recesijo
Skrbi tudi, kaj bo z Veliko Britanijo. Združeno kraljestvo želi EU zapustiti 29. marca. Britanski parlament bo o dogovoru o brexitu, ki ga je Unija sprejela prejšnji teden, glasoval 11. decembra. Če dogovora ne bo, bi lahko izbruhnila resna recesija, funt pa bi močno izgubljal, opozarja britanska centralna bank. Pri Bank of England pravijo, da bi nenadzorovani brexit lahko povzročil kar osemodstotni padec gospodarske dejavnosti, cene stanovanj pa bi utegnile pasti za tretjino. Funt bi lahko izgubil četrtino vrednosti. Gre seveda za najslabši mogoči razplet (pri banki niso povedali, kolikšne so možnosti zanj), ki bi prinesel precej hujše razmere, kot jih je finančna kriza 2008. Vsekakor se strahovi pred prihodnostjo Velike Britanije zrcalijo tudi v londonskem Cityju. Osrednji delniški indeks FTSE100 (6.980 točk) je trenutno skoraj deset odstotkov pod vrednostjo z začetka leta.

Microsoft vreden več kot Apple
Minuli teden je bil na neki način tudi v znamenju "boja" med Applom in Microsoftom za primat na vrhu lestvice najvrednejših podjetij. Microsoft je sicer že na začetku tedna med trgovanjem prehitel Apple, vendar je ta na koncu dneva spet ubranil prvo mesto. Podobno je bilo vse do petka, ko pa je bil Microsoft tudi na koncu trgovanja vreden več kot Apple, ki je bil na vrhu lestvice od leta 2010. Microsoftove delnice so se namreč v petek podražile za 0,6 odstotka (na 110,89 dolarja), Applove pa so zdrsnile za pol odstotka (na 178,60 dolarja), s čimer je bila tržna vrednost Microsofta 851 milijard dolarjev, vrednost proizvajalca iPhonov pa 847 milijard. Applove delnice so se od rekorda v kratkem času odmaknile za 25 odstotkov, saj vlagatelji ne pričakujejo več tako visoke prodaje iPhonov. Po številnih kazalcih (vključno z letnimi prihodki in dobičkom) je Apple sicer še vedno največje ameriško podjetje.

Dolar naj bi naslednje leto izgubljal vrednost
Ker se leto 2018 počasi izteka, je vedno več napovedi, kaj finančne trge čaka naslednje leto. Hans Redeker, analitik banke Morgan Stanley, napoveduje, da bo ameriški dolar izgubljal. Ker Fed viša obrestne mere (višje obresti pa pritegnejo vlagatelje z vsega sveta, kar povečuje povpraševanje po valuti), je takšna napoved presenetljiva. Dolar naj bi po Redekerjevem mnenju izgubljal predvsem zato, ker bodo gospodarstva Evrope, Japonske in Kitajske manj vlagala na ameriške finančne trge, s tem pa se bo zmanjšalo povpraševanje po dolarjih. Za ZDA, ki ima tako proračunski kot zunanjetrgovinski primanjkljaj, bo to neugodno, saj država potrebuje kupce za izdane obveznice oziroma za financiranje dolga. Ameriški zelenec se je letos okrepil prav na račun visokih prilivov tujih vlagateljev, a to naj bi se naslednje leto spremenilo. Redeker ocenuje, da bo dolarski indeks, ki je trenutno pri 97, do zadnjega četrtletja 2019 zdrsnil na 85, do konca leta 202 pa na 81.