V prvem septembrskem tednu so newyorški in evropski delniški indeksi utrpeli največje tedenske izgube v zadnjem letu in pol, v zadnjem tednu pa je bila smer spet močno navzgor. Zdaj je ključno vprašanje, ali bo Fed obresti v sredo znižal za 25 ali za 50 bazičnih točk. Bill Dudley, nekdanji predsednik newyorške podružnice Feda, meni, da bo Fed ubral agresivnejši pristop in se odločil za 50 bazičnih točk. Za to ima nekaj močnih razlogov, saj je, kot pravi Dudley, trenutna raven obrestne mere 150 do 200 bazičnih točk nad tako imenovo nevtralno stopnjo, kjer denarna politika ni niti omejevalna niti spodbujevalna. Foto: Reuters
V prvem septembrskem tednu so newyorški in evropski delniški indeksi utrpeli največje tedenske izgube v zadnjem letu in pol, v zadnjem tednu pa je bila smer spet močno navzgor. Zdaj je ključno vprašanje, ali bo Fed obresti v sredo znižal za 25 ali za 50 bazičnih točk. Bill Dudley, nekdanji predsednik newyorške podružnice Feda, meni, da bo Fed ubral agresivnejši pristop in se odločil za 50 bazičnih točk. Za to ima nekaj močnih razlogov, saj je, kot pravi Dudley, trenutna raven obrestne mere 150 do 200 bazičnih točk nad tako imenovo nevtralno stopnjo, kjer denarna politika ni niti omejevalna niti spodbujevalna. Foto: Reuters

Vrednost delniškega indeksa S & P 500 je zadnji teden poskočila za štiri odstotke, tako da je kljub nekaterim turbulencam, ki so trg zajele v zadnjem mesecu in pol, le še za en odstotek oddaljen od julijske rekordne vrednosti. "Na borzah smo zadnji teden spet spremljali stabilno rast, predvsem zaradi močnega povpraševanja po tehnoloških delnicah. Nasprotno se soočamo s težavami v proizvodnem sektorju, kot kaže stavka pri Boeingu, ki moti proizvodnjo in lahko povzroči širše motnje v dobavnih verigah. Poleg tega so velika podjetja, kot je Adobe, kljub dobrim rezultatom previdna glede prihodnjih napovedi, kar nakazuje, da podjetja tudi v tehnološkem sektorju ne želijo preveč tvegati," nam je povedal Mihajlo Todurov iz družbe SmartMoney Solutions.

Delnice Commerzbanke, ki so se pred dobrim letom in pol vrnile v izračun frankfurtskega indeksa DAX, so poletele na krilih novice, da se zanjo zanima Unicredit. V petek se je tečaj povzpel za 4,24 odstotka. Foto: Reuters
Delnice Commerzbanke, ki so se pred dobrim letom in pol vrnile v izračun frankfurtskega indeksa DAX, so poletele na krilih novice, da se zanjo zanima Unicredit. V petek se je tečaj povzpel za 4,24 odstotka. Foto: Reuters

25 ali 50, to je zdaj vprašanje
Sredi naslednjega tedna se bo sestala ameriška centralna banka, ki bo po štirih letih začela nov cikel rahljanja monetarne politike. Razlika med donosnostjo dveletne vladne obveznice (3,65 %) in obrestno mero Fed funds (5,25–5,50 %) je precejšnja, zato se nekateri bojijo, da Fed zamuja za pričakovanji trga. "Fed se pripravlja na znižanje obrestnih mer, kjer so pričakovanja usmerjena v 25 bazičnih točk, čeprav nekateri namigujejo na možnost večjega, 50-točkovnega znižanja. To bo olajšalo finančne pogoje za podjetja, vendar bi lahko hkrati sprožilo dvome o resnosti gospodarskih izzivov. Inflacija sicer kaže znake ohlajanja, vendar so zadnji podatki o delovnih mestih in plačah mešani. Pomembno je, da podjetja, zlasti tista v fazi rasti ali širjenja, izkoristijo nižje stroške zadolževanja, a se hkrati pripravijo na morebitne prihodnje turbulence."

V sredo od krepkega minusa do lepega plusa
Cene življenjskih potrebščin, merjene z indeksom CPI, so se v ZDA avgusta na letni ravni zvišale za 2,5 odstotka (najmanj po februarju 2021), na mesečni ravni pa je bila inflacija 0,2-odstotna. Brez presenečenj, je pa zato rahlo razočaral jedrni indeks CPI (ta ne upošteva cen hrane in energentov), ki je bil s 3,6-odstotno rastjo na letni ravni malce višji od pričakovanj. Indeks S & P je v sredo med trgovanjem zdrsnil za 1,5 odstotka, toda še isti dan občutno obrnil navzgor in pridobil odstotek. Razveseljivo je, da so se v ZDA znižala tudi inflacijska pričakovanja, kar je v petek pokazala raziskava univerze v Michiganu. Američani zdaj v naslednjem letu pričakujejo 2,7-odstotno inflacijo, kar je najmanj po decembru 2020.

Medtem ko je Evropska centralna banka v četrtek znižala obrestno mero (za 25 bazičnih točk), jo je Ruska centralna banka zaradi inflacijskih pritiskov spet zvišala, in sicer z 18 na 19 odstotkov. Vrednost ruskega rublja je zadnji mesec kar stabilna, za en dolar je treba trenutno plačati približno 90 rubljev, za en evro pa 100 rubljev. Foto: EPA
Medtem ko je Evropska centralna banka v četrtek znižala obrestno mero (za 25 bazičnih točk), jo je Ruska centralna banka zaradi inflacijskih pritiskov spet zvišala, in sicer z 18 na 19 odstotkov. Vrednost ruskega rublja je zadnji mesec kar stabilna, za en dolar je treba trenutno plačati približno 90 rubljev, za en evro pa 100 rubljev. Foto: EPA

Pričakovana poteza ECB-ja: obresti nižje za dodatnih 25 bazičnih točk
V četrtek je Evropska centralna banka ključne obrestne mere pričakovano drugič zapored znižala za četrtino odstotne točke. Depozitna obrestna mera je zdaj 3,5-odstotna. "Ta poteza je del prizadevanj za obvladovanje inflacijskih pritiskov v evrskem območju, kjer so cene počasi začele popuščati. Kljub temu so pri ECB-ju previdni glede prihodnje politike, saj niso jasno nakazali smeri za naslednje obdobje, kar ohranja vlagatelje v negotovosti. Za podjetja in vlagatelje to pomeni lažji dostop do kapitala in cenejšega financiranja, vendar morajo ostati pozorni na dolgotrajne učinke tovrstnih ukrepov. Nemško gospodarstvo že nekaj časa stagnira. Njihova odvisnost od izvoza, predvsem na Kitajsko, jih zdaj močno tepe, saj svetovna rast upada. Ker je Nemčija tudi pomemben trgovinski partner Slovenije, se težave čutijo tudi pri nas," dodaja Mihajlo Todurov.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)

41.393 točk (+2,6 %)

S & P 500 (New York)5.626 točk (+4,0 %)
NASDAQ (New York)17.683 točk (+6,0 %)
STOXX 600 (Evropa)516 točk (+1,9 %)
DAX (Frankfurt)

18.699 točk (+2,2 %)

Nikkei (Tokio)36.410 točk (+3,3 %)
SBITOP (Ljubljana)1.606 točk (+0,2 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 2,89 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 3,65 %
dolarski indeks101,1 točke (-0,1 %)
EUR/USD1,1074 (-0,1 %)
EUR/CHF

0,9405 (+0,6 %)

bitcoin

60.000 USD (+10 %)

nafta brent72,1 USD (+1,4 %)
zlato2.579 USD (+3,7 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,265 %; 3,481 %
Tečaj Nvidie (na fotografiji CEO Jensen Huang) se spet močno zvišuje, potem ko je bilo po objavi sicer izjemnih četrtletnih rezultatov tega slovitega razvijalca čipov opaziti kar nekaj unovčevanja dobička in celo strah, da se UI-navdušenje umirja in da so pričakovanja preveč optimistična oziroma da je tečaj močno precenjen, potem ko je cena delnice med letoma 1999 in 2024 rasla s povprečno več kot 33-odstotno letno stopnjo. Foto: Reuters
Tečaj Nvidie (na fotografiji CEO Jensen Huang) se spet močno zvišuje, potem ko je bilo po objavi sicer izjemnih četrtletnih rezultatov tega slovitega razvijalca čipov opaziti kar nekaj unovčevanja dobička in celo strah, da se UI-navdušenje umirja in da so pričakovanja preveč optimistična oziroma da je tečaj močno precenjen, potem ko je cena delnice med letoma 1999 in 2024 rasla s povprečno več kot 33-odstotno letno stopnjo. Foto: Reuters

Nvidia spet dobila zalet
Kot smo že omenili, so pretekli teden pridobivale predvsem tehnološke delnice. Tečaj Nvidie po kar precejšnjem popravku (cena delnice se je po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov 28. avgusta znižala za več kot 20 odstotkov) spet leti navzgor (zadnji teden +16 %, 119,1 USD), spet se vse bolj zdi, da imajo visoka pričakovanja vendarle zdravo podlago, vsaj če sodimo po besedah prvega moža Nvidie Jensena Huanga, ki je na konferenci v San Franciscu poudaril, da je povpraševanje po njihovih čipih nenormalno visoko in da vsi partnerji, med katerimi so tehnološki velikani, kot sta Google in Meta, močno upajo, da jih Nvidia s svojimi nepogrešljivimi čipi za storitve umetne inteligence (predvsem novi čip Blackwell je izjemno zmogljiv) ne bo pustila na cedilu. Vsaj še nekaj četrtletij bodo proizvodne kapacitete TSMC-ja, ki proizvaja Nvidijine čipe, očitno popolnoma zasedene. Huang je zelo pohvalil to tajvansko podjetja in ga označil za daleč najboljše na svetu.

Zlato rekordno visoko
Nadaljuje se tiha rast cen zlata. Za 31,1-gramsko unčo je bilo treba v petek plačati že 2.582 dolarjev, kar je nov rekord. Optimistična pričakovanja segajo do cene 3.000 dolarjev. Razmere so namreč ugodne: velike centralne banke večinoma znižujejo obrestne mere (Fed naj bi ključno obrestno mero do konca leta znižal za okrog 100 bazičnih točk), dolar drsi navzdol (v primerjavi z jenom je najnižje letos), nenehne geopolitične napetosti ne usahnejo, prav tako ne prilivi v ETF-sklade, ki vlagajo v fizično zlato (avgusta četrti zaporedni mesec neto prilivov). S tehničnega vidika je sicer pričakovati popravek navzdol, saj je indeks relativne moči (RSI) trenutno pri 69 in s tem le korak od prenakupljenega območja (70). Močno se je popravilo tudi razpoloženje na kriptotržišču. Bitcoin je bil v soboto spet nad 60 tisoč dolarjev, pri čemer je bilo v zadnjih dneh opaziti nakupe večjih imetnikov bitcoinov, tako imenovanih kitov.