Divja rast peščice tehnoloških delnic je sumljivo podobna napihovanju balona delnic pikakom podjetij ob koncu 90. let, ugotavljajo strategi banke JPMorgan. Glavna nevarnost v letu 2024 je po njihovem mnenju ravno prevelika "moč" teh papirjev, kar se zgodovinsko ni dobro končalo. Vlagatelje opozarjajo, da največja deseterica delnic v indeksu MSCI USA (v tej deseterici so vsi predstavniki elite Veličastnih sedem) trenutno predstavlja 29,3 odstotka celotnega indeksa, kar je blizu zgodovinskemu vrhu 33,2 odstotka iz junija 2000. Delež vodilne peterice delnic je 21,7-odstoten, rekord po letu 1994 pa znaša 22,4 odstotka.
Skupno vrednotenje še vedno precej nižje kot pred 25 leti
"Naša analiza kaže, da čeprav so med obema obdobjema opazne razlike, so nekateri vzorci veliko bolj podobni, kot bi si mislili. Omenjena koncentracija peščice delnic spominja na obdobje pikakom balona, predvsem v smislu prevelike zastopanosti tehnološkega sektorja," so zapisali pri JPMorganu, pri katerem še dodajajo, da so vodilne tehnološke delnice opazno precenjene v primerjavi s preostalim trgom, skupna vrednotenja pa so trenutno vendarle še precej nižja kot v času pikakom norije, ki se je končala z zlomom leta 2000 in skoraj 80-odstotnim padcem indeksa Nasdaq do 9. oktobra 2002.
Kako poslujejo tehnološki velikani?
Seveda tako dramatičen padec tokrat ni verjeten, kakšen opaznejši popravek navzdol pri teh papirjih, ki letijo predvsem na krilih umetne inteligence, pa seveda ne bi bil presenetljiv. Ali so visoka pričakovanja upravičena, bo v določeni meri znano že ta teden, saj bodo v drugi polovici tedna poslovne rezultate objavili Apple, Meta in Amazon, v torek po koncu trgovanja pa sta rezultate sporočila Microsoft (17,6-odstotna rast prihodkov na letni ravni!) in Alphabet. V ospredju bo razplet prvega letošnjega zasedanja ameriške centralne banke. Fed obresti skoraj zagotovo ne bo spreminjal, analitike pa bolj zanima, ali bi lahko marca videli prvo znižanje obresti v novem ciklu. Možnosti za to naj bi bile nekaj manj kot polovične.
letošnja sprememba | vrednost | |
Dow Jones (New York) | +2,0 % | 38.461 točk |
Nasdaq (New York) | +3,3 % | 15.511 točk |
Stoxx 600 (Evropa) | +1,4 % | 486 točk |
SBITOP (Ljubljana) | +5,0 % | 1.316 točk |
dolarski indeks | +2,3 % | 103,4 točke |
nafta brent | +6,5 % | 82,4 USD |
zlato | -1,4 % | 2036 USD |
bitcoin | +2,9 % | 43.500 USD |
10-letna obveznica (ZDA) | +13 bazičnih točk | 4,06 % |
NLB-jeve delnice prvič nad 90 evri
Najpomembnejše evropske delnice so v torek, ko je bil objavljen podatek, da se je evrsko območje lani vendarle izognilo tehnični recesiji, v povprečju dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Frankfurtski indeks DAX je segel do 16.999 točk in so mu s tem le štiri točke zmanjkale do decembrskega rekorda. Na Ljubljanski borzi se nadaljuje rast NLB-jevih delnic. Tečaj se je v torek povzpel za dva odstotka in prvič prebil mejo 90 evrov. Letos je na domačem trgu najbolj (za 16 odstotkov) poskočil tečaj delnic Cinkarne. SDH za skupščino Cinkarne Celje, ki je sklicana za 13. februar, predlaga izplačilo dividend v višini 3,20 evra bruto na delnico (pri trenutnem tečaju je to 13-odstotna dividendna donosnost), medtem ko je vodstvo družbe predlagalo dividendo v višini 2,77 evra.
Manj črnih oblakov nad svetovnim gospodarstvom
Mednarodni denarni sklad je izboljšal napoved rasti svetovnega gospodarstva. Po novem pričakuje, da bo rast 3,1-odstotna, potem ko je v oktobrski oceni ocenil, da se bo svetovni BDP letos okrepil za 2,9 odstotka. Prihodnje leto naj bi bila rast 3,2-odstotna. Popravek navzgor je posledica spodbudne ameriške rasti v drugem lanskem polletju pa tudi robustne predstave v nekaterih državah v razvoju (izstopa Indija, ki bo imela letos in prihodnje leto predvidoma 6,5-odstotno rast BDP-ja). Vseeno sveža napoved ostaja pod zgodovinskim povprečjem, ki je za zadnjih 20 let na ravni 3,8-odstotne rasti. Letos in prihodnje leto je namreč pričakovati nadaljnje negativne vplive visokih obresti, umik stimulativnih ukrepov, povezanih s pandemijo, in vztrajno nizke ravni produktivnosti.
Lepi donosi norveškega državnega sklada
Norveški državni sklad je sporočil, da je imel lani rekordnih 2,22 bilijona kron dobička, kar pomeni 196 milijard evrov. Donos na investirana sredstva je znašal 16,1 odstotka. Sklad ima v svojem portfelju v skoraj 80 odstotkih delnice. Septembra 2017 je skupna vrednost sklada prvič presegla mejo bilijon dolarjev, trenutna vrednost pa je okrog 1,7 bilijona. Leta 2022 so bili donosi občutno negativni, kar je sovpadalo z neugodnimi razmerami na finančnih trgih, saj so leta 2022 izgubljale tako delnice kot obveznice. Sklad je bil sicer v želji, da za prihodnje generacije kopiči prihodke od nafte in plina, ustanovljen leta 1990. Denar je vložil že v več kot 8500 podjetij v 70 državah po svetu. Zadnja leta upravljavci večinoma kupujejo tehnološke delnice, ta strategija pa se je posebej lani zelo obrestovala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje