Delniški trgi so se, razumljivo, odzvali pozitivno. Dow Jones (13.172 točk) je v sredo omilil izgube in dan končal z le 0,23-odstotnim padcem, tehnološki Nasdaq pa je nekaj malega pridobil. Večina članov odbora Feda meni, da je treba za zagon gospodarstva sprejeti nove ukrepe, če se bodo razmere zaostrile. Strinjajo se, da mora Fed vsaj do konca leta 2014 voditi politiko ničelnih obresti. Vse kaže, da se Fed pripravlja na 3. krog kvantitativnega sproščanja oziroma na nadaljevanje odkupovanja državnih obveznic.

Kitajski PMI najnižje po novembru
Tudi vodilne evropske borze so v četrtek dopoldne pridobivale in tako ignorirale sveže industrijske podatke iz Kitajske. Po anketi banke HSBC je namreč indeks nabavnih menedžerjev PMI z 49,3 točke avgusta zdrsnil na 47,8 točke, kar je devetmesečno dno. Analitiki se strinjajo, da bo moral uradni Peking za uresničitev makroekonomskih ciljev voditi ohlapnejšo denarno politiko in s tem zagnati infrastrukturne projekte. Tudi v Nemčiji in Franciji sta bila indeksa PMI za proizvodno dejavnost avgusta pod mejo 50 (to je meja med krčenjem in rastjo), toda bila sta višje kot julija in sta zato pozitivno presenetila.

Grčija želi več časa
V sredo so evropski trgi v povprečju izgubili več kot odstotek. Vlagatelji želijo izvedeti podrobnosti, kako in kdaj bo Evropska centralna banka posegla na sekundarnem trgu obveznic. Osrednji indeks borze v Madridu Ibex je izgubil 2,7 odstotka, vseeno pa je od konca julija, ko je Mario Draghi izjavil, da bo storil vse za preživetje evra, zajetnih 22 odstotkov višje. Pozornost vlagateljev se spet preusmerja h Grčiji, ki želi več časa, da bo uravnotežila javne finance. Premier Antonis Samaris se bo v petek v Berlinu pogovarjal z Angelo Merkel, dan pozneje pa bo v Parizu obiskal še francoskega predsednika.

Evro, nafta in zlato navzgor
Baker je dosegel enomesečni vrh, cena nafte vrste brent pa je v četrtek dopoldne porasla za več kot dolar in presegla 116 dolarjev. Naftni trgovci se niso ozirali na slabše kitajske makroekonomske podatke, tako da so (poleg nenehnih trenj na Bližnjem vzhodu) v ospredju pričakovanja o novih spodbujevalnih ukrepih Feda. To je navzgor pognalo tudi cene zlata, ki so se zavihtele nad 1.660 dolarjev. Na rast nafte in zlata vpliva tudi slabitev ameriške valute. Za evro je bilo treba plačati 1,257 dolarja, kar je največ v zadnjih sedmih tednih.

Mercator s 16,5 milijona evrov izgube
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP (509 točk) končal štiridnevni negativni niz. Mercatorjeve delnice so po začetnem padcu porasle na 120 evrov. Presenetljivo, saj je imela skupina Mercator v polletju zaradi negativnih tečajnih razlik 16,5 milijona evrov čiste izgube. Prvi mož Mercatorja Toni Balažič je vseeno optimističen: "Verjamemo, da je vrednost delnice Mercatorja mogoče vrniti na ravni iz preteklosti." Za osvežitev spomina: leta 2007 so bile Mercatorjeve delnice nad 400 evri. Cena najprometnejše Krke ostaja nad 42 evri.

Tečaji delnic na Lj. borzi (23. avgust):

Raje v obvezniške kot v delniške sklade
Medtem se je število vlagateljev v slovenskih vzajemnih skladih julija še zmanjšalo, in sicer za 1302 oziroma za 0,29 odstotka, na 440.637. Znižanje je bilo največje v delniških vzajemnih skladih. V obvezniških skladih, ki so seveda varnejši, se je število vlagateljev povečalo. Konec julija so slovenski vzajemni skladi gospodarili z 1,843 milijarde evrov sredstev. Od januarja do konca julija letos so vlagatelji iz domačih družb za upravljanje potegnili skupaj za 40,551 milijona evrov sredstev oz. 2,24 odstotka vseh sredstev v skladih.