Reuters je poročal, da naj bi se Španija ob koncu tega tedna obrnila na Bruselj, saj ne more več obvladovati svojih javnih financ. Nemčija je špansko vlado pozvala, naj še počaka, premier Mariano Rajoy pa je v torek res zanikal, da bo vlada zaprosila za pomoč za konec tedna in da še vedno proučuje pogoje, pod katerimi bi Evropska centralna banka v skladu z zavezami, ki jih je dala pred enim mesecem, lahko začela odkupovati španske obveznice.

Negativen torek na delniških trgih
Vlagatelji tudi čakajo na poročilo agencije Moody's, ki utegne špansko bonitetno oceno znižati na raven špekulativnosti. Moody's je v ponedeljek posvaril, da ocena španske vlade o 40 milijardah evrov, ki jih potrebuje domači bančni sektor, niso točne in da španske banke potrebujejo precej večjo pomoč, morda celo višjo od stotih milijard.

Zahodni delniški trgi so zaradi omenjenih skrbi, povezanih s Španijo, torkovo trgovanje končali v rdečem območju. Frankfurtski DAX30 (7.305 točk) se je znižal za tretjino odstotka, newyorški Dow Jones (13.482 točk) pa za četrtino odstotka. V sredo ob 16. uri sta bila omenjena indeksa skoraj nespremenjena glede na izhodiščno vrednost.

Slabo znamenje: transportna podjetja niso sledila širšemu trgu
Da utegne Wall Street kmalu doživeti večji popravek, kaže gibanje delnic transportnih podjetij, ki od junija ne pridobivajo več, medtem ko je širši trg dosegel večletni vrh. Zgodovina kaže, da je to slab znak. Leta 2000 je indeks transportnih podjetij v ZDA vrh dosegel pred širšim trgom, ki ga je nato prizadel pok tehnološkega mehurčka, prav tako pa je leta 2007 tri mesece pred preostalimi indeksi zdrsnil medvedjemu trendu naproti.

Mali vlagatelji zamudili rast
V ZDA so se delnice v tem poletju sicer lepo podražile in pred kratkim dosegle najvišjo raven po decembru 2007. Toda podatki kažejo, da so mali vlagatelji rast zamudili oziroma so se prehitro umaknili s trga. Ko je indeks S & P 500 od junija do avgusta pridobil skoraj deset odstotkov, so mali vlagatelji s trga pobrali skoraj 40 milijard dolarjev, kažejo podatki bostonske družbe EPFR Global.

Zakaj so se ustrašili? Eden izmed razlogov bi lahko bilo spremenjeno vedenje vlagatelje, zlasti "baby boom" generacije, ki se je začela upokojevati. Zaradi dveh večjih šokov, ki ju je doživela v zadnjem desetletju (pok balona spletnih podjetij ob prelomu stoletja in finančna kriza), so ti vlagatelji zelo previdni in ne verjamejo več v dolgoročno rast, zato raje kupujejo obveznice oziroma obvezniške sklade, v katere je od 1. januarja 2012 pritekli slabih 70 milijard dolarjev.

Zanimivo je tudi, da je v ZDA večina vlagateljev prepričana, da so v letih 2009, 2010 in 2011 ameriške delnice izgubljale vrednost, čeprav so v resnici močno pridobivale (več: Finančne krivulje na Valu 202). Od marca 2009 do danes se je vrednost indeksa S & P 500 več kot podvojila, vendar pa so v tem času mali vlagatelji "z mize" pobrali nekaj manj kot 500 milijard dolarjev "papirnatega" premoženja, od tega samo letos več kot 100 milijard iz ameriških vzajemnih skladov in skladov ETF-ja.

Tečaji delnic na Lj. borzi (3. oktober):

LJSE: Deveti dan zapored navzgor
Na Ljubljanski borzi se je v sredo nadaljevala rast. Indeks SBI TOP je bil za trenutek že za tri odstotke "nad gladino" in je prvič po lanskem novembru presegel vrednost 620 točk, njegova končna vrednost pa je bila 616 točk (+2,36 odstotka). Spet so se za več odstotkov podražile delnice Telekoma (maksimum pri 86 evrih) in Triglava (vrh pri 16), s katerimi je bilo, tako kot s Krko in Petrolom, po okrog 300 tisoč evrov prometa. Že septembra so najbolj skokovito naraščale vrednosti delnic podjetij, v katerih namerava država prodati svoj delež.

Prejšnji mesec se je SBI TOP povzpel kar za 17 odstotkov, sklenjenih pa je bilo za 42 milijonov evrov poslov, kar je skoraj 90 odstotkov več kot avgusta. Tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi je konec septembra znašala 17,42 milijarde evrov, kar je približno 27-krat manj od kapitalizacije proizvajalca iPhonov Appla.