Vseevropski delniški indeks STOXX 600 je nadaljeval serijo rekordov, dosegel je 557 točk, s čimer je letos pridobil že skoraj 10 odstotkov. Spomnimo: v celotnem lanskem letu se je STOXX 600 povzpel za šest odstotkov, s čimer je močno zaostajal za rastjo newyorškega indeksa S & P 500 (lani +24 %). Letos je zgodba za zdaj obrnjena, čeprav nas lahko zelo skrbijo razlogi za rast. Geopolitične napetosti se namreč krepijo, zaradi česar je obrambni sektor tisti, ki je znotraj indeksa STOXX 600 najbolj "poskočen". Zelo opazna je še naprej rast delnic nemškega podjetja Rheinmetall, ki so letos za več kot 50 odstotkov v plusu, podobno velja tudi za podjetje Renk Group. Tržna vrednost italijanskega Leonarda in francoskega Thalesa se je letos zvišala za več kot 30 odstotkov.

SBITOP prebil mejo 2000 točk
Med posameznimi evropskimi trgi tudi letos najbolj blesti Ljubljanska borza, ki je v torek dosegla nov mejnik. Prvič po 19. marcu 2008 je indeks SBITOP spet presegel mejo 2000 točk, potem ko je Petrol ob najvišjem letošnjem prometu (725 tisoč evrov) pridobil dobre tri odstotke (tečaj: 44,90 evra), Luka Koper (47,0) in NLB (146,0) pa več kot dva odstotka. Krka, s katero je bilo za 2,26 milijona evrov prometa, je ostala pri 164 evrih. Petrolove delnice, ki so bile pred finančno krizo vredne že 50 evrov (v resnici 1000 evrov, a moramo upoštevati cepitev leta 2022 v razmerju 1:20), se počasi spet približujejo rekordu. Letošnja rast delnic z oznako PETG je res visoka, kar 43-odstotna. Za primerjavo: v newyorškem indeksu S & P 500 imajo letos le štiri delnice (Palantir, Super Micro Computers, CVS Health in Constellation Energy) višjo donosnost.

Metine delnice končale 20-dnevni pozitivni niz
V ZDA se je sicer teden (začel se je v torek, v ponedeljek so bile zaradi praznika borze zaprte) začel malce negotovo, šele ob koncu dneva so se vsi trije vodilni indeksi obarvali zeleno.
Metine delnice (tečaj: 716 USD) so prekinile kar 20-dnevni niz pridobivanja vrednosti, pocenile so se za skoraj tri odstotke. Vseeno je Meta letos od vseh delnic "veličastnih sedem" najdonosnejša, saj se je podražila za 20 odstotkov. Nvidijine delnice so na primer točno tam, kjer so bile ob vstopu v novo leto. Zelo verjetno bodo večji premik (ni seveda nujno, da navzgor) doživele naslednjo sredo, ko bo ta razvijalec čipov, ki so nepogrešljivi pri generativni umetni inteligenci, objavil četrtletne rezultate. Če ti ne bodo spet izjemni (oziroma če bodo napovedi slabše), bo sledil padec. Visoka rast je medtem uspela Intelovim delnicam. Tečaj je šel v torek kar za 16 odstotkov navzgor, saj mediji poročajo o Intelovem preoblikovanju in ugibajo, ali bi lahko njegov proizvodni del prevzelo tajvansko podjetje TSMC, morda pa tudi Broadcom, ki se zanima še za nekatere Intelove divizije.

Geopolitične napetosti se bolj poznajo na obvezniških trgih
"Kljub burnemu dogajanju na geopolitičnem parketu svetovni finančni trgi ohranjajo pozitivno dinamiko in nadaljujejo rast. Odpornost na razmere kaže predvsem evropski delniški trg, ki je, če gledamo posamezne regije, letos najdonosnejši. Nekoliko bolj se geopolitične napetosti poznajo na obvezniških trgih, kjer smo bili v zadnjih dneh priča rastem zahtevanih donosov na obveznice, kar je predvsem posledica bojazni, da bo EU brez podpore ZDA primoran povečati izdatke za vojsko in pomoč Ukrajini, kar bi se odrazilo v večjem obsegu izdaj obveznic, kot je to bilo predvideno. V ZDA je rast delniških indeksov letos nižja kot v Evropi, vendar je bila zato v prejšnjih letih toliko višja, tako da rahel zaostanek za evropskimi indeksi ni nič nenavadnega. Kljub temu dolgoročno ostajamo bolj naklonjeni ZDA," je trenutne razmere komentiral Vid Pajić (Triglav Skladi), ki izpostavlja še kitajski trg: "Pod vplivom obetov cenejše umetne inteligence se je ta trg malce prebudil, predvsem pri segmentu tehnoloških velikanov."