Prejšnji mesec je bilo v ZDA ustvarjenih neto 199 tisoč novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je (s 3,9 odstotka) znižala na 3,7 odstotka. Oba podatka sta bila boljša od napovedi in najlepši kazalnik, da je za zdaj Fed (čeprav je obrestno mero zvišal kar na 5,50 odstotka) uspešen v želji, da inflacijo približa dvema odstotkoma, vseeno pa hkrati zagotovi mehak pristanek gospodarstva. Z drugimi besedami: recesija Ameriki za zdaj ne grozi. A ravno zato bi bil lahko Fed zelo zadržan pri morebitnem zniževanju obrestnih mer, kar pa za delniške trge ni dobro. Na nove namige ne bo treba dolgo čakati, saj se bo ameriška centralna banka ravno ta teden (torek in sreda) sešla na zadnjem letošnjem sestanku. Obrestnih mer skoraj zagotovo ne bo spreminjala, bo pa zanimivo slišati, ali res že z marcem načrtuje prvo znižanje obresti.

V torek objava novembrske inflacije
Ravno upanje, da bo Fed prej od pričakovanj zagnal cikel rahljanja denarne politike, je novembra sprožilo močno rast delniških indeksov po svetu, optimizem pa se (v sicer malo bolj umirjenem ritmu) nadaljuje tudi v decembru. Newyorški indeks S & P 500 je v zadnjem tednu porasel še za 0,2 odstotka, kar pomeni, da je na tedenski ravni napredoval že šestič zapored. Takšnega pozitivnega niza ni bilo od marca 2022. Od rekordne vrednosti je S & P oddaljen le še štiri odstotke. Ker je obdobje pred božičem tradicionalno naklonjeno rasti delniških indeksov, večina pričakuje, da bo tako tudi letos. A vendarle velja opozorilo, da so vlagatelji v cene delnic vgradili že vsa optimistična pričakovanja, zato lahko že kakšna malenkost slabša novica hitro obrne trend. Na primer objava svežih podatkov o inflaciji. V torek bo znana novembrska vrednost indeksa CPI, če bo ta višji od pričakovanj, bodo šli indeksi najbrž navzdol.

Citi: Dobički bodo vidno okrevali, kar obeta rast delnic
Medtem se vse več analitikov loteva napovedovanja, kaj bo prineslo prihodnje leto. Večina napoveduje rast delniških indeksov. V ZDA bo to volilno leto in Biden si ne bo privoščil, da bi gospodarstvo preveč opešalo. Strategi pri banki Citigroup menijo, da bi se ameriško gospodarstvo resda lahko spoprijelo z nevarnostjo recesije, toda vseeno bodo dobički podjetij okrevali (po njihovem mnenju v povprečju za dobrih 10 odstotkov), zato ob koncu leta 2024 indeks S & P 500 vidijo pri 5100 točkah, kar je slabih 11 odstotkov več od trenutne ravni. Pričakujejo precej volatilnosti in predlagajo strategijo "buy the dip", torej kupovanje delnic ob vsakem padcu. Pri Wells Fargu pravijo, da ima trg trenutno sicer bolj malo potenciala za nadaljnjo rast (in toliko več za padec), a vseeno so ciljno vrednost S & P-ja za konec leta 2024 postavili pri 4700 točkah, kar je torej malenkost nad trenutno vrednostjo.

Pri JPMorganu napovedujejo negativno leto 2024
Zgodovinsko gledano, je bila povprečna rast indeksa S & P 500 vsako leto desetodstotna. Redki so, ki so za leto 2024 črnogledi, izstopajo pa analitiki pri banki JPMorgan, ki poudarjajo, da so delnice trenutno previsoko ovrednotene. Po njihovem mnenju bo zato S & P do konca prihodnjega leta zdrsnil na 4200 točk, kar predstavlja devetodstotni upad glede na zdajšnjo vrednost. Višji stroški zadolževanja in vse previdnejši ameriški potrošnik (prihranki iz epidemije kopnijo) naj bi tokrat res upočasnili gospodarstvo, kar se v določeni meri že uresničuje. "Zaradi tega razloga predpostavljamo, da je pred nami še eno leto podpovprečnih rasti dobičkov in prihodkov, brez povišanja marž in z nižjimi dividendami," so zapisali in dodali, da naj bi dobički podjetij v indeksu S & P 500 prihodnje leto porasli le od dva do tri odstotke glede na letošnje leto.

Možnosti za marčevsko znižanje obresti manj kot 50-odstotne
Potem ko so v zadnjem obdobju obvezniški trgi z neverjetno podobnostjo sledili delniškim, so v petek ta vzorec prekinili. Cene obveznic so namreč padle, njihova zahtevana donosnost pa je šla posledično navzgor, pri ameriški desetletni obveznici za 10 bazičnih točk, na 4,23 odstotka, pri dveletni pa za 13 točk (največja enodnevna rast v skoraj petih mesecih), na 4,715 odstotka. Trg dela je bil namreč v ZDA novembra precej močan, rast plač pa višja od napovedi. Pravih razlogov, da bo Fed obrnil ploščo ("Fed pivot"), pravzaprav še ni. Ob vidnem novembrskem olajšanju na finančnih trgih še toliko manj. Možnosti, da bo Fed marca res znižal obresti, so tudi po dogajanju na terminskih trgih zdaj spet manj kot polovične. Dodajmo, da se je zaupanje potrošnikov po meritvah Univerze v Michiganu decembra (po štirih mesecih padcev) precej popravilo, inflacijska pričakovanja (za eno leto naprej) pa občutno znižala – s 4,5 na 3,1 odstotka.

V četrtek seja ECB-ja
Vseevropski delniški indeks STOXX 600 je v petek dosegel 472 točk, kar je najvišja vrednost v skoraj dveh letih. Razlog je tudi v tem primeru ta, da se vodilne centralne banke že pripravljajo na prvo znižanje obrestne mere. Evropska centralna banka se bo sešla ta četrtek, depozitna obrestna mera pa bo tokrat še skoraj zagotovo ostala pri štirih odstotkih. Frankfurtski delniški barometer DAX je dosegel rekordno vrednost. Podobno kot v New Yorku (blestijo predvsem delnice v šopku "veličastnih sedem") je tudi v Frankfurtu opaziti, da je glavno gibalo rasti iskati v odlični predstavi peščice delnic, kot so SAP (samo letos so šle delnice tega ponudnika programske opreme za več kot 50 odstotkov navzgor), Siemens, Allianz in Munich Re. Omenjeni papirji so v zadnjem desetletju DAX "premagali" za več kot 80 odstotnih točk.

Zlato po rekordni vrednosti precej navzdol
Cene zlata so v ponedeljek dosegle 2135 dolarjev za unčo, kar je nov rekord v absolutnem znesku. Če upoštevamo inflacijo, je bila vrednost zlata leta 1980 vendarle višja, prevedeno v današnje čase so bile cene takrat pri približno 2600 dolarjih. V preostanku tedna je sledilo unovčevanje dobičkov, v petek je zlato za hip tudi pogledalo pod mejo 2000 dolarjev, saj se zdaj spet zdi, da bo Fed obrestne mere prvič znižal maja in ne marca. Na padec zlata je vplivalo tudi pozicioniranje velikih igralcev, ki so imeli odprtih največ dolgih pozicij v zadnjih 12 mesecih. Srebro se je od ponedeljkovega vrha odmaknilo za več kot deset odstotkov.