Tudi ta teden je na delniških trgih dogajanje pestro. Tehnološki indeks Nasdaq je v torek zaradi spodbudnih poslovnih rezultatov Alphabeta postavil novo rekordno vrednost 7.928 točk, res pa je, da mu je potem zmanjkalo moči in je zdrsnil v rdeče območje. Starševsko podjetje Googla Alphabet je v drugem četrtletju letošnjega leta prihodke povečalo za 26 odstotkov, na 32,66 milijarde dolarjev, kar je nad pričakovanji analitikov. Dobiček se je v primerjavi z istim lanskim obdobjem sicer znižal za desetino (na 3,2 milijarde dolarjev), a treba je upoštevati kazen Evropske komisije v višini 4,3 milijarde evrov, ker je Google zlorabljal monopolni položaj oziroma neupravičeno omejeval proizvajalce pametnih telefonov, ki uporabljajo njegov operacijski sistem Android. Delnice Alphabeta so se včeraj podražile za pet odstotkov (na rekordnih 1.275 dolarjev), s čimer je tržna kapitalizacija poskočila na 875 milijard dolarjev.
Pozitiven znak: S&P nad 2.800
Pol leta po zlomu banke Lehman Brothers, bilo je marca 2009, so bili delniški indeksi na dnu, od tedaj pa spremljamo njihov izjemen vzpon, ki se še ni povsem izpel. Če se do konca poletja ne zgodi kaj nepredvidljivega, bo šlo za najdaljši bikovski trend v zgodovini. "Potenciala za rast je še ogromno, a je ogromno tudi tveganj. V ZDA so trenutni kazalci izjemni: gospodarska rast je močna, inflacija v mejah normale, Fed ukrepa, kot bi moral, kazalci pa kažejo nadaljnjo krepitev gospodarstva. Pozitivno je, da je ameriški indeks S&P 500 prebil psihološko mejo 2.800 točk. Od rekorda pri okoli 2.880 točk nas ne loči veliko in bi lahko tega v prihodnjih tednih tudi presegli - tehnično gledano bomo šele takrat lahko govorili o koncu korekcije, ki se je začela februarja. Nevarnost vidimo predvsem v Trumpu, saj še vedno ni popolnoma jasno, kako močno lahko njegovi ukrepi škodujejo ZDA. A zadnje reakcije trgov na nove ukrepe so bile anemične – nihče ga ne jemlje več resno," nam je povedal Mihajlo Todurov iz Vzajemci skupine.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 24. julij ob 21.30:

.
Cohen pričakuje nove padce na trgu obveznic
Čeprav številni analitiki že nekaj mesecev napovedujejo korenit popravek delniških trgov, se to ne zgodi. Morda bi morali biti bolj na trnih vlagatelji na obvezniških trgih. Veteran banke Goldman Sachs Abby Joseph Cohen trdi, da so vrednotenja na Wall Streetu "v redu, ne pa ravno odlična", naj bi imele po njegovem mnenju obveznice še precej prostora za padec, kar posledično pomeni rast njihovih donosnosti. Zaradi spodbudne ameriške gospodarske rasti Cohen napoveduje, da bo do konca leta donosnost 10-letne ameriške obveznice dosegla 3,6 odstotka. Trenutna donosnost je 2,96-odstotna. "Bolj me skrbijo obveznice kot delnice. Vlagatelji v papirje s fiksno donosnostjo bodo imeli vedno več težav," napoveduje Cohen, ki pa istočasno priznava, da bi morebitna trgovinska vojna premešala karte, saj bi v tem primeru delnice izgubljale.
Rusija se je znebila večine ameriških obveznic
Na gibanje obvezniških donosov bo imela še naprej velik vpliv ameriška centralna banka, ki naj bi letos še dvakrat zvišala ključno obrestno mero Fed funds. Spremljati bo treba tudi makroekonomske podatke, ki bodo nakazovali, ali bo Fed v svojih dejanjih morda še bolj pogumen, kot kaže zdaj. V petek bo objavljen podatek o ameriški gospodarski rasti v drugem četrtletju. Ta naj bi bila na letni ravni 4,2-odstotna, to pa je največ v skoraj štirih letih. Dodajmo, da je bila v zadnjem času veliki prodajalec ameriških obveznic zlasti Rusija. Ta je svoje položaje v ameriških obveznicah v samo dveh mesecih (aprilu in juniju) s 96,1 zmanjšala na 14,9 milijarde dolarjev. Prosta sredstva so Rusi naložili v preostale vodilne valute in v zlato. Konec julija je imela Rusija v svojih rezervah 1.928 ton zlata (v skupni vrednosti 78 milijard dolarjev), kar je 250 ton več kot na začetku leta. Vseeno to ni prineslo rasti cen zlata. V četrtek je bilo treba za 31,1-gramsko unčo plačati le še 1.211 dolarjev, kar je enoletno dno.

Turčija: delnice padajo, valuta prav tako
Pregled aktualnega dogajanja na finančnih trgih končujemo v Turčiji, kjer je še naprej napeto. "Na junijskih volitvah je spet slavil Erdogan, ki je s tem še bolj utrdil svoj položaj. Pričakovalo se je, da bodo volitve postregle s stabilizacijo in zajezitvijo populizma. A zgodilo se je nasprotno, za finančnega ministra je bil imenovan zet turškega predsednika, kar je sprožilo val prodaj turških delnic in padec turške lire. Turška lira je trenutno, po kazalcih OECD-ja, najbolj podcenjena valuta na svetu. Drži, da so napovedi zelo negotove, a je tudi jasno, da niti tako močna figura, kot je Erdogan, ne bo mogla dolgo ignorirati očitnega in delati v nasprotju s tem, kar je tudi močnejši odboj na trgu," je povedal Mihajlo Todurov. Centralna banka je obrestno mero pustila pri 17,75 odstotka, analitiki pa so pričakovali, da jo bo zvišala vsaj za eno odstotno točko.