Največje gospodarstvo na svetu je oktobra ustvarilo neto 150 tisoč delovnih mest, kar je malo manj od napovedi (170 tisoč) in precej manj kot septembra (297 tisoč). Stopnja brezposelnosti se je povzpela na 3,9 odstotka. Očitno visoke obrestne mere (Fed jih je v ostri kampanji zvišal z ničelne vrednosti na raven med 5,25 in 5,50 odstotka) le puščajo sledi vsepovsod, predvsem pa na trgu dela, kar je predpogoj, da se centralna banka ustavi v svojih jastrebjih namerah. Stopnja brezposelnosti se je zvišala na 3,9 odstotka. Tudi povprečna urna postavka z oktobrsko zgolj 0,2-odstotno rastjo vliva upanje, da se inflacijski pritiski umirjajo. Kot je znano, se je Fed brezkompromisno lotil zniževanja inflacije (proti ciljnima dvema odstotkoma) in ga vsaj za zdaj ne "moti", če bo gospodarstvo pripeljal na rob recesije.

Rast temelji predvsem na zadolževanju
Recesija v ZDA se sicer ob robustni rasti v tretjem četrtletju – BDP se je (prilagojen na letno raven) povzpel za 4,9 odstotka (kar je v primerjavi z Evropo, kjer se je rast ustavila, sijajen dosežek) – zdi precej oddaljena, vendar ni čisto tako. Rast je v veliki meri povzročila potrošnja, kar je k rasti BDP-ja prispevalo 2,7 odstotne točke. A potrošniki so se predvsem pri nakupih trajnih izdelkov vidno zadolževali (dolg iz naslova kreditnih kartic je dosegel nov rekord – v povprečju znaša 5900 dolarjev na potrošnika) ali pa so trošili tisto, kar so privarčevali med epidemijo. Opozoriti je treba tudi na vladno trošenje, ki je k 4,9-odstotni gospodarski rasti prispevalo 0,8 odstotne točke. Pomenljivo je, da je skupni BDP v ZDA med 3. četrtletjem 2022 in 3. četrtletjem 2023 porasel za 414,3 milijarde dolarjev, javni dolg pa v istem obdobju za osupljivih 1300 milijard, na skupnih 33.600 milijard ali 33,6 bilijona dolarjev. Za vsak dolar dodatne gospodarske rasti so se ZDA torej zadolžile za nove tri dolarje.

November eden najdonosnejših mesecev
Indeks svetovnih delnic MSCI je v zadnjih petih dneh porasel za 4,3 odstotka, kar je največja tedenska rast po novembru. To velja tudi za vodilne delniške indekse v New Yorku. Dow Jones se je povzpel za pet odstotkov, Nasdaq za 6,6 odstotka, omenimo pa tokrat tudi indeks Russell 2000. Ta vključuje delnice srednje velikih ameriških podjetij, ker pa so letos občutno pridobivali zgolj nekateri tehnološki velikani ("veličastnih 7"), je razumljivo, da Russell ni mogel slediti indeksu Nasdaq. Prejšnji mesec je Russell 2000 dosegel celo najnižjo vrednost v zadnjih treh letih, a se je zdaj vendarle pobral in na tedenski ravni poskočil za sedem odstotkov, s čimer je izbrisal vse letošnje izgube. Na Wall Streetu je tako po treh slabih mesecih spet posijala luč upanja tudi za širši trg. Toliko bolj, ker november velja za enega najdonosnejših mesecev. Če gledamo le podatke po letu 1950, je to celo najboljši mesec leta, merjeno z indeksom S & P 500. V zadnjih enajstih letih je bil le en november negativen (2021).

Apple že četrto četrtletje zapored z nižjimi prihodki
Sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov se medtem bliža koncu. Apple je v tretjem četrtletju letošnjega leta dobiček glede na enako obdobje lani povečal z 20,72 milijarde dolarjev na 22,96 milijarde. Delnice so v petek vseeno zdrsnile za pol odstotka. "Težava" je v tem, da so prihodki nazadovali za 0,7 odstotka na 89,50 milijarde dolarjev. Podjetje iz Cupertina ima tako že štiri četrtletja zapored nižje prihodke in se, ko govorimo o prodaji iPhonov, spopada s precejšnjimi izzivi predvsem na kitajskem trgu, na katerem mu je oktobra Huawei prevzel vodilno mesto po tržnem deležu (Huawei: 23,33 odstotka; Apple: 22,21). Tudi napovedi za tekoče četrtletje niso spodbudne in vlagatelji se sprašujejo, ali je Apple z 2,76 bilijona dolarjev tržne kapitalizacije upravičeno še vedno najvrednejše podjetje na svetu.

V torek verjetno pocenitev goriva
V zadnjih dneh je v koraku z delniškim trgom močno navzgor krenil tudi obvezniški trg, to pa je navzdol poslalo zahtevane donosnosti obveznic. Pri ameriški desetletni obveznici je šla donosnost, ki je bila oktobra že nad petimi odstotki, zdaj na 4,52 odstotka. "Obveznice se zdijo privlačne in naj bi v naslednjem letu prvič po treh letih prinašale večji donos kot denar, saj se bo inflacija umirila, centralne banke pa bodo končale cikel zaostrovanje monetarne politike," strategi pri Goldman Sachsu priporočajo nakup dolžniških papirjev. Končujemo pa na naftnem trgu, kjer je bila zadnji teden smer opazno navzdol, pri čemer je brent zdrsnil na 85 dolarjev za 159-litrski sod. V kombinaciji s cenejšim dolarjem to pomeni, da bodo cene goriv v torek v Sloveniji nižje. Očitno kljub vojni na Bližnjem vzhodu ni več prav velikega strahu pred ponovitvijo naftnega šoka izpred 50 let. Spomnimo: članice Opeca so se oktobra 1973 dogovorile o zmanjšanju proizvodnih kapacitet za pet odstotkov. Vrednost surove nafte se je od decembra 1973 do januarja 1974 zvišala z 2,6 na 11,65 dolarja (+450 %).