Zadnjih pet dni v starem letu in prva dva v novem letu so bila v zgodovini skoraj vedno (gledano v celoti) pozitivna, tokrat pa je vzorec zmotilo petkovo unovčevanje dobičkov. Nenavadno, pravzaprav, saj je v teoriji s prodajo smiselno počakati na novo leto, s čimer se davčna obveznost (plačilo davka na kapitalski dobiček) prestavi za eno leto. Pojavlja se več teorij, zakaj se rast ne nadaljuje. Prva se zdi najbolj logična: letošnja rast (newyorški S & P 500 se je zvišal za 26 %) je bila že tako visoka, da je bilo slej ko prej pričakovati popravek. Druga teorija govori o preurejanju portfeljev velikih vlagateljev, ki hitijo povečevati denarne rezerve. Te so bile tik pred decembrsko sejo Feda pri institucionalnih vlagateljih na najnižji ravni v zgodovini, na drugi strani pa so bili z rekordnim deležem izpostavljeni delniškim naložbam.

Rast skoncentrirana le na "Big Tech" delnice
Pojavljajo se tudi govorice, da pokojninski skladi v zadnjih dneh leta prodajajo delnice in kupujejo varnejše obveznice. Kakor koli, Božičkova rast ("Santa Claus' rally") bi tokrat lahko izostala, na poti navzdol pa so bile v petek opazne predvsem delnice družine Veličastnih sedem (Microsoft, Apple, Tesla ...), ki imajo v indeksu S & P 500 že 33-odstotno utež in so zaslužne za kar 85 odstotkov rasti S & P-ja po volitvah 5. novembra. Nvidiine delnice so se letos podražile za 185 odstotkov (potem ko so že lani pridobile 236 odstotkov), Tesline za 74 odstotkov, Applove za 38 ... Da ima le peščica delnic v indeksu S & P takšno moč, lahko v prihodnje predstavlja težavo. Če bodo le nekatera od teh "Big Tech" podjetij razočarala z dobičkom, bo šel namreč celoten trg navzdol.

Vznemirja vse višja donosnost obveznic
Neprepričljiva decembrska predstava newyorškega delniškega trga sovpada z rastjo donosnosti vladnih obveznic. Pri ameriški desetletni obveznici se donosnost nevarno približuje petim odstotkom, kar predstavlja že resno oviro za nadaljevanje bikovskih gibanj na delniških trgih. Ker je ameriška centralna banka pred tremi meseci začela cikel zniževanja obrestnih mer, je toliko bolj nenavadno, da donosnosti obveznic hitijo navzgor. Sredi septembra je bila zahtevana donosnost desetletne obveznice 3,64 odstotka, zdaj je odstotno točko višja. Pri prejšnjih ciklih je bilo drugače: donosnosti obveznic so tri mesece po prvem Fedovem rezu obresti padle ali pa vsaj ostale na podobni ravni. Letos je drugače predvsem zaradi strahu, da se bo inflacija vrnila in da bo Fed prihodnje leto zelo zadržan pri nižanju obrestnih mer.

Nižje obresti in fiskalne spodbude skrbijo za pozitiven trend
"Ekonomski podatki so spodbudni, trg dela je robusten, inflacija ostaja trdovratna in se je pravzaprav še malo povišala, vendar za zdaj še ne ogroža finančnih trgov. Tako ECB kot FED sta napovedala nadaljnja znižanja obrestnih mer, kar bi dalo zagon kapitalskim trgom. Pomembno vlogo igra precej agresivna fiskalna politika, ki dodatno priliva olje na ogenj. Živimo v obdobju velikega zapravljanja in od tu sta možna samo dva scenarija; ali se bodo donosi prevesili v zasledovanje rasti dobičkov podjetij ali pa bodo tečaji začeli graditi borzni balon. Rezultat obeh poti je dokaj jasen: v prvem primeru nadaljevanje trenda s posameznimi zdravimi korekcijami, v drugem pa velik zlom, ki bo vrnil tečaje na bolj vzdržne nivoje," je trenutne razmere v pogovoru za MMC (objavljen bo v ponedeljek) opisal Tilen Šarlah, finančni direktor podjetja Acex.

The Economist "odlikoval" Španijo, Slovenija 24.
Zanimivo je, da so ZDA (čeprav imajo višjo gospodarsko rast od Evrope in drugo leto zapored tudi precej višjo rast delniškega trga) na lestvici najuspešnejših gospodarstev, ki jo je spet sestavil britanski tednik The Economist, le na 20. mestu. Potem ko je lani "zmagala" Grčija, je letos na prvem mestu Španija, sledijo pa še štiri evropske države: Irska, Danska, Grčija in Italija. The Economist je upošteval pet dejavnikov: rast BDP-ja, predstavo domačega delniškega trga, inflacijo, brezposelnost in proračunski primanjkljaj. Analiziral je le 37 najrazvitejših držav, Slovenija pa je pristala takoj za Nemčijo, in sicer na 24. mestu. Po rasti delniškega trga (+37,1 %) je celo na prvem mestu (druga je Madžarska z 31,6-odstotno rastjo), slabša skupna uvrstitev pa je posledica Economistove napake, ki je Sloveniji v tretjem četrtletju pripisal le 0,3-odstotno rast na letni ravni. Če bi upošteval pravo številko (1,4-odstotna rast), bi bila Slovenija verjetno med deseterico.