Vse več je upanja, da se bo življenje počasi vrnilo v ustaljene tirnice. Avstrija odpravlja omejitev gibanja, v Italiji bodo v ponedeljek zagnali velik del industrije, prebivalci pa se bodo lahko znova gibali znotraj svoje dežele. Tudi v nekaterih delih ZDA rahljajo omejitve, v zveznih državah Aljaska, Georgia, Južna Karolina, Tennessee in Teksas so spet odprli restavracije. Vse te spodbudne informacije so bile dovolj, da so delniški indeksi v Evropi in ZDA ta teden v zelenem območju. Newyorški Dow Jones se je v ponedeljek povzpel za poldrugi odstotek, na 24.134 točk, včeraj pa dosegel 24.550 točk, preden je prišla streznitev v obliki objave marčevskega indeksa potrošniškega zaupanja organizacije Conference Board, ki je s 118,8 točke strmoglavil na 86,9 točke. Dow Jones (24.100 točk) je v zadnjih minutah zdrsnil pod izhodišče in prekinil niz štirih zaporednih pozitivnih dni. V Evropi je šlo tudi včeraj precej navzgor, frankfurtski DAX30 je ta teden pridobil 4,5 odstotka.

Ta teden spet globok padec cen nafte
Vrednost nafte je na drugi strani spet silovito zanihala navzdol, saj je lahka nafta z junijsko dobavo v ponedeljek padla za skoraj 25 odstotkov, včeraj zjutraj pa zdrsnila še nižje, vse do 10,09 dolarja za 159-litrski sod. Vrednost brenta se je spustila pod 20 dolarjev. Ključna težava je, da je zaradi epidemije koronavirusa in močno ohromljene gospodarske dejavnosti povpraševanje usahnilo vsaj za 30 odstotkov. Skladišča so polna, z Bližnjega vzhoda pa so na poti proti ZDA tankerji oziroma so že pred ameriško obalo in čakajo, da nekje le najdejo prostor za skladiščenje sodov. Ni čudno, da so se dogajali še nikoli videni scenariji: z zahodnoteksaško lahko nafto (oziroma s terminskimi pogodbami na WTI z dobavo v maju) so prejšnji ponedeljek (poimenovali so ga Black Monday, črni ponedeljek) ne le trgovali po nižji ceni kot leta 1986 (9,75 dolarja), ampak je šla cena v krepko negativno območje, vse do skoraj 37 dolarjev.

Nekoč po negativnih cenah trgovali s čebulo
Za zdaj nič ne pomaga Opecov dogovor, da bo kartel s 1. majem načrpal 9,7 milijona sodov dnevno manj. Ameriški naftni analitik Paul Sankey, ki je že prejšnji mesec napovedal, da bi lahko cene nafte zdrsnile v negativno območje, je še naprej črnogled. "Bomo videli diskont v višini stotih dolarjev? Zelo mogoče. Če imaš na dvorišču smrdljiv sod nafte, ali bi plačal nekomu sto dolarjev, da ga odpelje? Da, in še vesel boš, da ti niso zaračunali 300 dolarjev. V takšnem svetu zdaj živimo." Negativne cene surovin so redek pojav, a so se že dogajale, denimo pri trgovanju z elektriko in zemeljskim plinom, pred dobrimi 60 leti pa zaradi tržnih manipulacij tudi pri trgovanju s čebulo, ki je takrat predstavljalo kar pomemben del trga terminskih pogodb.

Še kakšen adut v rokavu?
Ta teden se bosta sestali največji centralni banki sveta, Fed in Evropska centralna banka. Lahko iz rokava potegneta še kakšnega aduta? Fed je svojo bilanco od začetka marca napihnil za več kot za dva bilijona dolarjev, na 6,5 bilijona. Pri ameriški banki Morgan Stanley so zapisali, da so tudi pri ECB-ju sicer storili veliko, ampak treba bo še več, da se zajezi depresija. Po nekaterih napovedih bi lahko BDP letos v območju evra padel za deset odstotkov, zato naj bi ECB v prihodnje še okrepil program odkupovanja obveznic. ECB je sicer pred dnevi začel po vzoru Feda v okviru svojega programa QE (ta je za letos "težek" več kot tisoč milijard evrov) odkupovati tudi državne obveznice, ki nimajo investicijske ocene oziroma so pri bonitetnih agencijah ovrednotene slabše od ocene BBB-.

Neskončna lahkost zadolževanja
Na obvezniških trgih so razmere medtem še naprej zelo ugodne, tudi Italija in Španija se zlahka zadolžujeta. Prejšnji teden je bilo za novoizdane španske obveznice (država se je zadolžila za 15 milijard evrov, pri desetletnih obveznicah je bila obrestna mera 1,306 odstotka) ogromno zanimanja, saj bi lahko vlagatelji pokupili za 97 milijard evrov novoizdanih španskih obveznic. Tolikšnega "presežnega povpraševanja" pri novoizdanih obveznicah neuradno še ni bilo nikoli v zgodovini evrskega območja. Podobno je bilo pri izdaji italijanskih 30-letnih obveznic v vrednosti 16 milijard evrov. Bonitetni agenciji Standard & Poor in Moody's Italiji nista znižali bonitetne ocene, manj prizanesljiva pa je bila danes agencija Fitch, ki je oceno z BBB znižala na BBB-, s čimer je le še eno stopnjo nad kritično mejo (junk).